Foto: Žan Pak Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin Vse je bilo pripravljeno za štajersko rokenrol predstavo. Maribor je v domačem Ljudskim vrtom naskakoval obupno nujne tri točke, Celje pa mu je – ne preveč prepričljivo, a učinkovito – nastavilo zavoro. Končalo se je z 1:1. Šest točk razlike do vodilne Olimpije tri kroge pred koncem prvenstva pomeni le še matematično upanje. In tudi to je že precej medlo. Boštjan Cesar je svoje fante dobro pripravil. Njihov načrt? Visok ritem od prve sekunde. Točno to so dobili navijači, ko je že v uvodni minuti Jan Repas napadel, Soudani pa s strelom preko gola podžgal publiko. Vijoličasti so bili razigrani, energični, srčni – in točno to so Celjani praviloma znali kaznovati. A tokrat ne. Celje ni bilo Celje, kot smo ga poznali skozi sezono. Zadržano, brez posesti, nervozno. Riera je gledal iz klopi in ni mogel verjeti, da je njegov stroj izgubil nadzor nad sredino. In v 30. minuti je padla nagrada za pritisk – Sheyi Ojo je v slogu brazilskih mojstrov poplesal mimo obrambe in zadel za 1:0. Prvič v vijoličastem, v najboljši možni uri. A ko se ti v sezoni zgodi preveč razočaranj, se ti podzavestno zazdi, da bo šlo spet vse narobe. In res – šest minut pred odmorom se je žoga po strelu odbila v roko Bradleyja M’Bonda. Sodniška roka je brez milosti pokazala na belo točko. Svit Sešlar je z prefinjeno panenko osramotil Ažbeta Juga in izenačil. Premirje pri polčasu. Kljub vsemu je bil Maribor boljši. Toda biti boljši ne šteje, če nisi bolj učinkovit. Drugi polčas? Nič manj divji. Riera je med odmorom znorel in zamenjal kar tri igralce – celo vratarja. Maribor je šel na vse ali nič. V 68. minuti je eksplodiral Ljudski vrt – Soudani je stekel sam proti vratarju, ga premagal in že slavil. A zastava pomočnika sodnika je pokvarila zabavo – prepovedani položaj, milimeterski. Gol razveljavljen, euforija zadavljena. Celjani so se prebudili šele proti koncu. Dvakrat je moral Jug reševati rezultat, enkrat celo s pomočjo vratnice. Zadnje minute so bile norišnica: streli, bloki, odbitki, tuljenje s tribun, skorajšnja evforija… In končna streznitev – rezultat se ni več premaknil. 1:1. Za ene premalo, za druge dovolj. Za Maribor se tako znova piše zgodba o zapravljeni priložnosti. Olimpija ima zdaj prosto pot – za naslov rabi samo še štiri točke. Celje bo čakalo na finale pokala, Maribor pa bo (spet) zbiral tolažbo v lepem vtisu. A vtisi ne štejejo. Naslovi štejejo. In tega bo, kot kaže, spet osvojil nekdo drug. K. S.
