Foto: Martin Metelko Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin Ko se je na ajdovskem stadionu že vse pripravljalo na Naftino prvo gostujočo zmago po štirinajstih letih suše, je z neba padel Kolumbijec. Roger Murillo, rezervist z instinktom ubijalca, je z dvema goloma v zadnjih šestih minutah obrnil zgodbo, ki jo bodo Lendavčani še dolgo nosili kot sol na sveži rani. Primorje je z remijem 2:2 iztrgalo točko z razbeljene tekme, kjer je večino časa kazalo na povsem drugačen razplet. Nafta je začela, kot da hoče oprati vse grehe prejšnjih gostovanj. Njihova zadržanost je bila vidna le na tribunah – na igrišču pa energija, pritisk, gibanje brez žoge. Szalay je v 30. minuti serviral uporabno darilo Brkiću, ki je iz neposredne bližine ugnal Posavca. Gledalci še niso dobro predihali zadetka, ko je bilo jasno: Primorje ni v optimalnem stanju. Kazen je visela v zraku. V 59. minuti so Lendavčani še enkrat razbili domačo obrambo. Tokrat je vlogo asistenta prevzel Tojčić, Szalay pa je z močnim diagonalnim strelom postavil rezultat na 2:0. Na tribunah tišina. Na klopi Primorja pa nervoza. Edini, ki ni klonil, je bil trener Milan Anđelković, ki je potegnil aduta iz rokava – Rogerja Murilla. Kolumbijec je prinesel veter s Karibov in obilo drame. V 80. minuti je zadel prečko, sedem minut kasneje pa je izkoristil napako vratarja Mauricia in zmanjšal na 1:2. Nafti so se tresle noge, a še je stala. Do sodnikovega dodatka. 93. minuta – panika v kazenskem prostoru gostov. Odbita žoga, nedorečenost v obrambi, Murillo pa na pravem mestu ob pravem času. Z glavo je matiral Mauricia in izenačil. Vzklik s tribun je bil oglušujoč – iz obupa se je rodilo upanje. Nafta se bo iz Ajdovščine vrnila z eno točko, ki ima grenak priokus poraza. Tekma, ki bi morala prinesti olajšanje in novo upanje za obstanek, se je končala z razbitimi sanjami. Primorje pa s podvigom nadaljuje niz neporaženosti. K. S.
