Povprečje v Prvi Ligi nižje za več kot tretjino

Foto: SPS

Težavam slovenskega klubskega nogometa ni videti konca. Tako kot lani se tudi v tem poletju obeta vroča debata o tem kateri klubi bodo v novi sezoni sploh nastopali v najmočnejši nogometni ligi pri nas. Neurejene razmere večine prvoligašev ter izogibanje igranja v prvi ligi pri drugoligaših se odraža tudi na obisku nogometnih tekem. V minuli sezoni se je povprečna obiskanost tekem v primerjavi s sezono poprej namreč znižala za več kot tretjino in sicer za velikih 35.6%! Po uradnih podatkih Združenja prvoligašev si je letošnjih 180 tekem v prvi ligi ogledalo kar 88.390 manj gledalcev kot v sezoni prej. 

Povprečno število gledalcev se je pravzaprav znižalo pri vseh prvoligaših z izjemo Domžal, ki so zaznale povišanje za skoraj 14%. To se sicer zdi veliko, vendar govorimo le o 1.400 gledalcih na vseh domačih tekmah (18) več oz. povišanje lanskega povprečja iz 564 gledalcev na tekmo na letošnjih 669. Vsekakor pa si Domžalčani kot edini “pozitiven” klub zaslužijo pohvale.

Največji upad gledanosti je doživel edini prvoligaš iz Prekmurja. Tamkajšnji prebivalci sicer veljajo za velike ljubitelje nogometa, kar se je ne nazadnje izkazalo za resnično tudi v sezoni 2011/12, ko je Muro 05 spremljalo v povprečju skoraj tri tisoč gledalcev na tekmo, vendar se je znova pokazalo, da noben klub ni imun pred tem, da mu navijači obrnejo hrbet. Velike finančne težave in dolgovi, ki so se začeli nabirat še med igranjem v nižjih ligah, mešetarjenje prejšnjega vodstva na čelu z Miroslavom Topičem, grožnje o stavkah in bojkoti igralcev ter seveda slabi rezultati na zelenicah navijačev črno-belih niso pustili ravnodušnih. Klub iz Murske Sobote je tako pristal v sivem povprečju z 856 gledalci na tekmo oz. 36.390 gledalcev manj kot je klub spremljalo eno sezono prej (znižanje za 70,8%), kar je več gledalcev kot so jih letos na svojih tekmah imeli Koper, Rudar in Celje skupaj.

Ena večjih neznank pravkar končane sezone so navijači Maribora. V sezoni 2011/12 je vijoličaste v Ljudskem vrtu spremljalo povprečno 3.800 gledalcev na tekmo in v klubu so zagotovo upali, da bodo z dobrimi igrami v sezoni 2012/13 svoje povprečje dvignili nad 4.000, kar bi jim uspelo drugič v zgodovini prve lige in sicer prvič po kultni sezoni 1996/97, ko se je na tribunah stadiona pod Kalvarijo zbiralo rekordnih 5.289 gledalcev na tekmo. Namesto tega se je povprečje novih (starih) državnih prvakov znižalo za dobrih 1.000 gledalcev na tekmo (2.833), čeprav je to število še vedno daleč najvišje med vsemi klubi. Zdi se, da se je vsesplošna apatija in nezainteresiranost domačih klubskih navdušencev preselila tudi med navijače Mariborčanov. Navkljub temu, da Maribor serijsko osvaja lovorike in dobro zastopa klubske barve v Evropi se zdi, da klub več ni sposoben dostojno napolniti svojega stadiona v domačem prvenstvu, v kolikor ob tem konkretno ne zniža cen kart ali pa se posluži taktike deljenja kart, kot to navadno počne pred pomembnimi tekmami (npr. na tekmah proti Olimpiji ali v zadnjem krogu proti Aluminiju). To, da se je v zadnjih sezonah po pravilu že konec jesenskega dela bolj ali manj vedelo, da bo Maribor na koncu prvak vsekakor ne pomaga, vendar tukaj ne leži krivda na vijoličastih ampak predvsem pri neambicioznosti preostalih klubov, od katerih jih je večina zadovoljna že s tem, da sploh preživijo. Z vsem spoštovanjem do nekaterih, ki bi jih to lahko užalilo, ampak klubi brez ambicij in brez navijačev nikoli ne bodo magnet za navijače preostalih klubov. Tudi mariborskih ne. Da ima Maribor navijače, ki stojijo za klubom se v zadnjem času kaže predvsem v Evropi. V tej sezoni je klub na gostovanjih v Sarajevu, Dudelangu, Zagrebu, Rimu, Londonu in Atenah spremljalo skupno več kot 3.000 navijačev.

V zadnjih sezonah gledanost strmo pada tudi v Ljubljani. Po otvoritvi novega stadiona v Stožicah so zeleno-beli optimistično zrli v prihodnost in se v sezoni 2010/11 lahko pohvalili z povprečjem 2.328 na tekmo. Začetna evforija ob otvoritvi novega objekta se je postopoma polegla in že v naslednji sezoni je povprečje padlo na 1.836 gledalcev na tekmo, da bi se v pravkar končani sezoni število gledalcev znižalo še za tretjino in padlo na mizernih 1.225 gledalcev. Da blamaža ne bi bila popolna in končno povprečje nižje od štiri mestne številke so v vodstvu kluba poskrbeli tako, da so v zadnjem krogu svojim navijačem omogočili prost vstop in po več mestih v Ljubljani podelili ogromno kuponov za srečanje proti Triglavu ter tako na tribune privabili 5.500 gledalcev. Da v Ljubljani sam prost vstop ni dovolj se je pokazalo v 31. krogu, ko se je proti Muri v Stožicah zbralo le 500 gledalcev. Se pa zdi, da dobro delajo v samem vodstvu kluba in Olimpija se počasi (točkovno) približuje Mariboru. Vprašanje sicer kakšna bi bila razlika, če Maribor ne bi po tiho slavil naslov prvaka že med zimsko pavzo in bi moral od prvega do zadnjega kroga igrati na polno, vendar bi še največ zanimanja javnosti in medijev za domačo ligo dvignil ravno enakovreden dvoboj za naslov prvaka med vijoličastimi in Olimpijo, vse do zadnjega kroga.

Pri ostalih klubih ni prihajalo do večjih negativnih sprememb. Sicer so številke izražene v odstotkih pri nekaterih klubih visoke, vendar tukaj govorimo o povprečjih kjer že tisoč gledalcev manj lahko pomeni znižanje povprečja za deset ali dvajset odstotkov. Še največ sta izgubila Rudar iz Velenja (5.200 oz. 29,6% gledalcev manj) in Koper (4.400 oz. 26,2% gledalcev manj), ki sta še lani bila zelo blizu temu, da bi imela povprečje vsaj tisoč na tekmo. Pričakovano je najnižje povprečje v ligi imel Aluminij iz Kidričevega in sicer natanko 450 gledalcev na tekmo. Ob dejstvu, da tamkajšnji stadion le s težavo imenujemo stadion je to še najmanj presenetljivo.

Kakšno bo stanje v prihodnji sezoni še ni znano, saj se trenutno sploh ne ve kdo vse bo v ligi nastopal. Znano je le, da prvič v zgodovini prve lige v njej ne bo kluba iz Prekmurja potem, ko je Mura 05 ostala brez licence za nastopanje na najvišjem nivoju v prihodnji sezoni in bo v naslednjih mesecih verjetno podobno kot prejšnja Mura končala na smetišču zgodovine. Poznamo pa tudi klub, ki bo zamenjal Aluminij in sicer bo to Zavrč, ki pa najverjetneje ne bo posebej vplival na povprečje v ligi saj bo skoraj zagotovo svojo premierno sezono odigral na starem stadionu in bo na novo tribuno, katere gradnja je načrtovana za konec tega leta, moral počakati še vsaj eno leto. Za pričakovati je torej, da bo njihovo povprečje podobno tistemu iz Kidričevega.

Liga je sicer v minuli sezoni ponovno bila pod okriljem NZS, ki je prevzela organizacijo prvič po letu 2001. Predsednik nogometne zveze Aleksander Čeferin ima smele napovedi o prihodnosti klubskega nogometa pri nas, vendar vsaj pri vprašanju gledanosti poteze krovne organizacije v tej sezoni niso bile najboljše. V oči bode predvsem dejstvo, da je večino letošnje sezone prva liga bila v popolnem medijskem mrku in brez enega samega televizijskega prenosa. To se je sicer spremenilo v zadnjih desetih krogih, ko sta s prenosi pričela RTV Slovenija in Siol TV in le upamo lahko, da bosta z njimi nadaljevala tudi v prihodnji sezoni. Ob tem se poraja vprašanje tudi pri samem odnosu NZS do navijačev (zadnji primer imamo iz ženskega nogometa, ko so Beltinci bili kaznovani zaradi humorističnega transparenta, o katerem smo tudi pisali na tem portalu). Prste vmes pa ima tudi država, ki ob kopici svojih problemov katerih ne zmore ali noče rešiti, vseeno najde čas, da po hitrem postopku sprejema zakone o navijačih za ligo, v kateri je povprečje 881 gledalcev na tekmo. 881 gledalcev, ki zaradi še ene zakonodaje nima možnosti kupiti piva med tekmo, čeprav je to nekaj povsem vsakdanjega v ostalih ligah po Evropi, v katerih točenje piva na stadionih predstavlja pomemben vir prihodkov za klube. Še tretja sporna zakonodaja pa je tista, ki tujim stavnicam onemogoča njihovo reklamiranje na stadionih in samo sponzoriranje klubov, ki bi s tem denarjem lahko postali bolj ambiciozni, poskrbeli za boljši igralski kader in posledično tudi privabili več gledalcev na tribune.