Foto: Jure Banfi Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin Ljudje pač imamo radi zvezde. Radi jih ustvarjamo. Radi si mislimo, da obstajajo in da so točno take kot naj bi bile – zvezdniške. Radi jih kujemo v nebo. Častimo njihovo veličino in slavimo našo majhnost. Ponižno vemo, da sami ne bomo nikoli takšni, a del nas uživa, ko se identificiramo z njimi. Vsaj s kakšno od njihovih značilnosti, vrlin, zgodb. Ljudje pač imamo radi zgodbe. Radi si domišljamo, da obstajajo, radi jim verjamemo. Radi jih poslušamo in jih govorimo naprej. Radi zgodbam tudi kaj dodamo, popolnoma nedolžno si zamislimo, da bi kaj lahko bilo res in tako zgodbo nadgradimo, jo naredimo še bolj sočno in takšno povemo naprej. Tako se zgodba nadgrajuje in plemeniti, postaja vedno bolj sočna in zanimiva. Ljudska. Ljudje pač nimamo radi dolgčasa, zato bi še kako radi verjeli, da v Sloveniji odrašča nogometni talent svetovnega kova. Da je še rosno mlad, a da so njegove sposobnosti že zdaj skoraj nadnaravne. Da lahko vstopi v igro in zabije gol, kadar se mu zahoče. Da za njim nori že cela Slovenija in pol Portugalske. Da je pravega kalibra – predrzen, preudaren, miren, torej, da ima vse tisto kar potrebujejo velike zvezde. Ljudje bi pač radi verjeli, da je tak Luka Zahović. Sin velikega Zlatka Zahovića, ki mu daje nasvete, kar se tiče gibanja na igrišču, a da „mali“ že veliko stvari počne sam. Na svoj poseben in samosvoj način. Da takšnega talenta ni imel niti Zlatko in da ga bo Luka kmalu prerasel. Postal bo novi, še večji in boljši Zahović. Postal bo najboljši slovenski nogometaš vseh časov! Bo Luka še boljši kot oče? Začel je dobro, a za zdaj lahko o tem le še ugibamo. (Foto: Jure Banfi) Ljudje se pač težko poglobimo v vse igralce na igrišču. In enajst igralcev je preveč, da bi lahko slavili vsakega. A se v vsakega vživimo na svoj način. V nekomu najdemo priviligiranca, v drugem delavca, v nekom grdega račka, v naslednjem spet nadutega samovšečneža, a noben od teh ni Luka Zahović. Luka je zvezda. Pravi kaliber za velike tekme in reprezentance. Ljudje pač nogomet asociiramo z življenjem samim. In tudi zato, ker to v nogometu lahko počnemo, je nogomet tako priljubljen. Nezavedno ga preslikavamo v realne življenjske situacije, vendar si v igri vendarle dovolimo malo več domišljije, ki si je potihem želimo tudi izven nogometnega igrišča. Zato si izmišljujemo vse, kar daje nogometnim zgodbam dodatno zanimivost in širše razsežnosti. [pullquote]Ljudi bi bilo zato pač zdaj težko prepričevati, da je Luka napihnjen balonček. Da je talentiran, to že, a da more dokazati še zelo veliko. Da ne bo zadel na vsaki tekmi Ligi Prvakov in tudi v slovenski ligi ne…[/pullquote] Ljudi bi bilo zato pač zdaj težko prepričevati, da je Luka napihnjen balonček. Da je talentiran, to že, a da more dokazati še zelo veliko. Da ne bo zadel na vsaki tekmi Ligi Prvakov in tudi v slovenski ligi ne. Da je njegova realnost boj za vsako minuti na igrišču v dresu NK Maribora. In da še ni čas, da bi ga selektorji klicali v reprezentance, mladinske ali članske. Če bi to tako na glas govorili, bi nam danes lahko pripisali klasično slovensko lastnost. In če bi to naredil kakšen novinar, bi ga kdo lahko obsodil na novinarsko grmado. Ljudje smo pač radi malo opiti, radi imamo evforijo in občutek nečesa lepšega kot je realnost sama. Luka je do tega trenutka v letošnji sezoni slovenske lige zabil pet golov v 374 minutah. Dva proti Radomljam, dva proti Krki in enega proti Zavrču. Je prvi strelec slovenske lige! Prvi strelec Maribora v Ligi Prvakov po samo desetih minutah igre. Luka je s petimi zadetki po uvodni četrtini prvi strelec prvenstva. (Foto: Jure Banfi) Ljudje bi zdaj pač težko resetirali to prijetno omamo, blaznost, obsedenost z zvezdništvom, veliko svetovno zgodbo in pogledali na zelenico s kruto realnostjo. Da pred našimi očmi teče suhljat deček, še ne 19-letni sin Zlatka Zahovića, ki kaže izjemno željo in občutek za doseganje gola, ki je trenutno v izredni strelski formi, samozavesten, a da v igri v polju kaže pomankljivosti; da njegova igra izven kazenskega prostora prostora še ni na nivoju NK Maribora in da se razen golov, še ni dokazal s kakšnimi posebnimi potezami, podajami, preigravanji… Da se morda celo “šverca” na gole in da ga sicer v igri skoraj ni. Da je, če ne zabije gola, lahko najslabši mož na igrišču. Ljudem nam je pač tudi vso to kolobocijo okoli reprezentance zdaj težko razumeti. Njegova odločitev je na pol za Portugalsko in na pol za Slovenijo – mladinska portugalska, a mladinska slovenska nikakor ne. V Sloveniji pride v poštev samo članska. Mladinske ni bilo do zdaj in je tudi naprej ne bo. Odločitev je zdaj na Srečku, ki kmalu prihaja v Maribor. Kar naj pride, nudili mu bomo vso podporo. Kar naj pride k nam v Ljudski vrt, kjer zdaj pravkar slavimo novega velikega junaka. Ljudem nam je sedaj tako težko razumeti, kaj vse zdaj resnično roji po glavi Luke in Zlatka. Kaj sta se pogovarjala takrat v pisarni in kaj sta izjavila medijem. Ali pa je res bilo vse tako kot sta povedala in so vse preostalo naše teorije zarote? Pozornost in pritisk, ki ga Zlatko očitno zmore prenesti, podobno pa se zdi za Luko, je velik. In pomemben za na naš nogometni razvoj. Prostor, ki ga med Slovenci te dni dobiva nogomet, NK Maribor, je tudi zaradi te zgodbe ogromen in za kakšen trenutek se lahko zdaj tudi pri nas počutimo, kako je biti prava nogometna država. In tisti, ki bi radi, da Slovenija to postane, smo navdušeni, da je tako. Da se tudi v Sloveniji rojevajo zvezde in zgodbe… Resnične ali lažne… Avtor: Rene Puhar – Fabi / Fatal 10 Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva SNPortal.si. Uredništvo SNPortal.si
