Foto: Žan Pak Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin Nogometna javnost je priča izjemni nogometni zgodbi Franka Kovačevića, ki se je v dresu Celja prelevil iz začasne rešitve v eno največjih nogometnih odkritij letošnje sezone. Po le šestih mesecih v Sloveniji je hrvaški napadalec sklenil prestop v madžarski Ferencváros — in to kot najdražji nogometaš v zgodovini celjskega kluba. Kovačević je v tem kratkem obdobju osupnil s statistiko, s kar 25 goli v 28 nastopih pa je postal ena najbolj vročih nogometnih tem v slovenskem prostoru. Takšna učinkovitost je pomenila, da je klub iz Celja — ki je sprva igralca pripeljal le kot začasno rešitev za odsotnega Armandasa Kučysa — hitro spremenil strategijo glede njegove vloge v ekipi. Celjani so ga sprva pripeljali predvsem zato, ker so potrebovali zamenjavo za dalj časa odsotnega Kučysa. Kovačevićeva zgodba pa je postala zgodba preboja pod taktirko trenerja Alberta Riere, ki je igralcu že od začetka namenil osrednjo vlogo v napadu. Riera je Kovačeviću takoj namenil mesto osrednjega napadalca in mu pomagal izkoristiti njegov talent, ki ga nihče prej ni popolnoma izkoristil. Poznavalci so hitro opozorili, da je prav španski trenerjeva vizija in pristop ključna pri transformaciji igralčeve igre. Kovačević je ob slovesu posebej izpostavil, kako mu je Riera pomagal in ga je pogosto javno pohvalil za njegov razvoj kot nogometaša. Njegova izjemna sezona ni ostala neopažena — tako doma kot v tujini — in tudi prestop v Ferencváros, kjer je podpisal pogodbo ob rekordni odškodnini, potrjuje, da je njegova forma v Celju presegla vsa pričakovanja. Kovačevićeva pot pri Celju je postala simbol uspešne zgodbe, ki pokaže, kako lahko prava priložnost in ustrezno vodenje spremenita tudi nogometaša, ki je sprva veljal zgolj za dodatno opcijo. Ta prestop ne pomeni samo rekordnega posla za Celje, ampak tudi potrditev, da lahko slovenska liga služi kot odskočna deska za nogometaše, ki blestijo in si izborijo nove izzive na evropskem nogometnem prizorišču. Kovačević je dokaz tega. Tim Petek
