(Foto: Luka Vovk) Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin V slovenskem nogometnem prostoru že več dni krožijo govorice, ki segajo precej dlje od Stožic. V ospredju pozornosti je poslovni direktor Olimpije Igor Barišić, človek, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj izpostavljenih in hkrati najbolj deljenih likov v slovenskem klubskem sistemu. Hrvaški Večernji list je sprožil val ugibanj, ko je objavil, da naj bi bil Barišić zelo resen kandidat za preobrat v kriznem hrvaškem prvoligašu Osijeku, ki se nahaja v alarmantnem položaju na dnu lestvice. Hrvaški medij mu pripisuje skoraj prelomno vlogo pri preoblikovanju Olimpije v zadnjih štirih letih. V njihovem zapisu izstopa trditev, da je pred štirimi leti prevzel slovenskega prvoligaša Olimpijo in se od tedaj podpisal pod številne prestope, ki so klubu prinesli okoli 20 milijonov evrov. V članku navajajo, da je leta 2021, ko je bil klub v finančni izgubi kar 25 milijonov evrov, v Ljubljano pripeljal nemškega poslovneža Adama Deliusa in pomagal postaviti temelje, ki naj bi Olimpijo vrnili na zemljevid evropskih udeležencev. Kot dokaz finančnega vzpona medij izpostavlja tudi prodaje, kot je prestop Raula Florucza za 5,5 milijona evrov, kar so označili kot najvišji prestop v zgodovini slovenskega nogometa. Ob tem posebno pozornost namenjajo dejstvu, da naj bi bil klub po njihovem pisanju na ravni, ki v Sloveniji doslej še ni bila videna. Toda zgodba ima dve plati. Medtem ko na Hrvaškem govorijo o Barišiću kot o možnem rešitelju, slovenski nogometni krogi opozarjajo, da ni bil sam ključni akter vseh prestopov. Omenja se vloga športnega direktorja Gorana Boromise ter dejstvo, da je Barišić v javnosti postal sinonim za vrsto drznih obljub, ki niso vedno našle poti do uresničitve. Svoja stališča je Barišić predstavil tudi v preteklem intervjuju za Večernji list, kjer je dejal: “Olimpijo smo izbrali, ker je velik klub z najboljšo infrastrukturo, liga pa je odlična za razvoj mladih igralcev. Olimpija je eden najbolj obetavnih klubov v tem delu Evrope.” V istem pogovoru je razmišljal o lastni identiteti in poudaril: “Pol pol, bi rekel. Rodil sem se v Slavoniji, iz Osijeka, moja družina živi v Nemčiji, oče, mama in sestra živijo v Osijeku. Imam hrvaški potni list, vendar razmišljam na nemški način.” Njegov poslovni pristop temelji na videnju, da se mora nogometni klub voditi kot podjetje. Medtem ko Večernji list napoveduje skorajšnje spremembe v Osijeku, pa so Sportske novosti objavile povsem drugačno interpretacijo in zapisale, da so se govorice izkazale za popolnoma netočne. Kakšna bo usoda Barišića, ostaja odprto vprašanje. Dejstvo pa je, da se Osijek, klub iz njegovega rojstnega mesta, spopada z zgodovinsko krizo in očitno intenzivno preverja, koga vključiti v povsem prenovljeno strukturo. Ali bo prav direktor Olimpije postal njihov novi obraz, bo pokazal le čas. K. S.
