Foto: Jure Banfi Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin Žiga Živko, je dres Nafte nazadnje oblekel 8. maja. Ta dan si bo zapomnil za vedno. Že v 14. minuti tekme proti Rogaški je namreč sledil šok. Po besedah 27-letnega branilca, se mu je stemnilo pred očmi, in moral je zapustiti igrišče. Težavo je povzročila motnja srčnega ritma. Po tem je opravil poseg, sedaj pa se počasi vrača v ritem treningov. Kot poudarja sam, bo februarja že zagotovo zaigral. Da je šlo za resno motnjo priča tudi podatek, da je utrip v nekem trenutku narasel na kar 256 utripov na minuto. Zgornja meja za profesionalne nogometaše je med 160 in 170 utripi na minuto. “Zaznal sem jih že v mlajših selekcijah, ko sem bil v Mariboru. Ne pogosto, toda kdaj pa kdaj sem med naporom začutil, da se nekaj dogaja. Da se je nekaj zgodilo. Občutek je bil kot bi mi preskočilo srce, toda vse skupaj je hitro minilo, zato temu nisem posvečal prevelike pozornosti. In o tem nisem govoril z nikomer. Če je kdo morda opazil, da z mano ni vse vredu, sem si zmišljeval vse mogoče. Razloge sem iskal v stresu, hrani… Bil sem mlad in mogoče malce nor, ampak sčasoma se je vse skupaj začelo ponavaljati v krajših časovnih intervalih. Čutil sem izredno močan utrip, narasel je celo na 256. Bilo je grozno… Tema, zvezdice, vendar ni trajalo več kot minuto. Ko je minilo, je bilo spet vse normalno, dobro sem se počutil, toda ker so se intervali krajšali sem vseeno odšel na pregled k specialistu. Predstavili so mi zadevo in mi povedali, da je moja težava za profesionalnega nogometaša lahko velik problem. Predvsem po prvi operaciji sem se poigraval z mislijo o koncu kariere. Tudi zato, ker je bil prvi teden zelo zahteven. Nisi takoj prepričan, da je s srcem vse v redu, hkrati začneš razmišljati o tem, da imaš nekoga. Imam družino, dekle, prijatelje… Ne bi rad izgubil vsega,” je za tiskano Ekipo SN povedal Žiga Živko. M. Š.
