[INTERVJU] Aljaž Krefl: “Sigurno si želim, da bi se v prihajajočem prestopnem roku zgodil moj prestop v tujino”

Foto: NK Aluminij

Za Aljažem Kreflom in Aluminijem je precej turbulentna sezona. Aluminij je slabo štartal v prvenstvo in se tako v pomladanskem delu 1. SNL znašel v borbi za obstanek. V zadnjih krogih prvenstva so Kidričani vendarle ujeli nekoliko boljšo formo in si prav v sklepnem kolu proti Domžalam priigrali obstanek v ligi. Tudi Krefl je s sezono začel vse prej kot obetavno, saj je zgodaj staknil poškodbo zaradi katere je izgubil večino prve polovice prvenstva. V pogovoru za SNPortal se je z nami ozrl na preteklo sezono in jo ocenil tako z individualnega, kot tudi z ekipnega vidika. Beseda je tekla tudi o Slobodanu Gruborju, Oskarju Drobnetu, njegovi vlogi v slačilnici, Rudarju, želji po odhodu v tujino in še marsičem.

Z Aluminijem ste bili do zadnjega kroga prve lige v borbi za obstanek. S kakšno miselnostjo ste vstopili v zadnjo tekmo proti Domžalam, ko je bila točka nujna za obstanek?

V zadnjo tekmo smo vstopili z željo po zmagi. Že po uspehu nad Bravom smo se zavedali, da moramo v soboto proti Domžalam zmagati. Vedeli smo, da ne moremo računati na pomoč drugih in na koncu se je izkazalo, da smo imeli prav, saj nam rezultati z drugih tekem res niso šli na roko. Takšna miselnost nas je popeljala do končnega uspeha. Čeprav smo v Domžalah dosegli le točko, ki je bila sicer dovolj, smo mi igrali z željo po polnem izkupičku. Na koncu smo bili vsi skupaj nekoliko razočarani, ko je Vuk v končnici tekme dosegel izenačujoči gol.

Na zadnjih 11 tekmah PLTS ste izgubili zgolj enkrat proti Taboru. Kaj se je v drugi polovici sezone spremenilo na pram zimskemu delu, ko je Aluminij nanizal večji del porazov?

Sigurno je bil pomemben dejavnik menjava trenerja. S tem ne mislim, da je bil Slobodan Grubor slab trener, daleč od tega, ampak preprosto je Oskar Drobne prinesel nov pogled, novo dimenzijo in drugačen način delovanja, ki nam je očitno zelo odgovarjal. To, da nam je uspelo nanizati toliko dobrih rezultatov, bi pripisal predvsem sistematičnemu delu in tudi kančku sreče. V jesenskem delu nam je zmanjkalo tudi tisto malo športne sreče. Nekaj tekem smo igrali zelo dobro, a smo jih na koncu izgubili. Spomladi smo enostavno plavali s tokom. Rezultat nas je ponesel in uspelo nam je nanizati dobre predstave. Iz tekme v tekmo smo imeli več samozavesti, golov nismo prejemali, kar je bilo tudi odločilno.

Kako se razlikujeta trenerska pristopa Slobodana Gruborja in Oskarja Drobneta? Je za vas odhod prvega pomenil šok glede nato, da si vas je prav on želel v ekipi ali ste to sprejeli kot profesionalec?

To sem sprejel kot profesionalec, brez problema. V karieri sem že samo v Olimpiji zamenjal tako veliko število trenerjev, da sem se tega navadil. To postane nekaj normalnega. Ko sem izvedel, da bo trener Oskar Drobne sem to sprejel brez težav, čeprav je bil za vse manjši šok, da je Slobodan Grubor dobil odpoved. Oskarja Drobneta poznam že iz krajšega obdobja, ko me je treniral pri NK Šmartno ob Paki, tako da sem vedel kakšen trener prihaja. Osebno sem bil zelo zadovoljen z izbiro novega trenerja.

Kmalu po začetku sezone ste se poškodovali. Je poškodba sedaj povsem sanirana?

Poškodba je bila sanirana že jeseni, ampak sem potreboval še kar nekaj časa in priprav da sem se uspel vrniti. O tej poškodbi zdaj ni več sledu.

Kako ste sicer individualno zadovoljni s preteklo sezono v kateri ste nastopili na 21. tekmah, 14-krat v prvi postavi, zabili pa ste 2 gola?

Nad začetkom sezone sem bil zelo razočaran. Hitro sem se poškodoval in nisem mogel igrati. Takrat so bili rezultati ekipe precej slabši. Spomladi pa je bila naša ekipa prerojena. Tudi sam sem po vrnitvi na zelenice igral dobro. Mislim pa, da je bilo še vedno veliko prostora za napredek in boljše predstave. Na koncu lahko rečem da sem zadovoljen s svojo statistiko in zaključkom sezone.

Kakšni so bili cilji Aluminija pred začetkom sezone in ali ste kot ekipa zadovoljni z doseženim obstankom?

Na začetku sezone je bil naš cilj, da se približamo sredini lestvice ali posežemo celo malo višje. Na žalost so se potem zvrstili slabši rezultati in morali smo si izboriti obstanek v ligi. Do zadnjega kroga smo se trudili zagotoviti obstanek in ko smo ga končno dosegli je bilo veselje nepopisno. Vsi vemo kaj pomeni izpad v drugo ligo, to je nekaj česar si ne želi noben nogometaš. Grenak priokus je po remiju v Domžalah puščalo le dejstvo, da bi se z zmago lahko povzpeli celo na šesto mesto. Pogled na lestvico bi bil povsem drugačen, ni vseeno na katerem mestu zaključiš sezono. Na koncu smo si želeli biti čim višje, vendar je bil kljub temu prvi cilj obstanek.

Aluminij ima najmlajšo ekipo v prvenstvu, s 23,8 let. S 27. leti ste že med izkušenejšimi člani. Kakšna je vaša vloga v slačilnici?

Do letošnje sezone nisem bil navajen, da sem med najstarejšimi v ekipi, vendar mi to ni povzročalo nobenih težav. Po naravi sem človek, ki rad pomaga in rad vodi. Rad prevzamem odgovornost in skozi celotno sezono sem poskušal s svojimi nasveti in izkušnjami pomagati mlajšim soigralcem. Glede na to, da sem bil eden najstarejših igralcev z verjetno največ izkušnjami, sem poskušal pomagati ekipi.

 Z Aluminijem ste pred začetkom sezone podpisali dvoletno pogodbo. Ste zadovoljni s svojim položajem v moštvu? Bi vas premamila ponudba iz tujine?

Sigurno si želim, da bi se v prihajajočem prestopnem roku zgodil moj prestop v tujino. Obstaja določeno zanimanje, ampak zaenkrat še ni bilo konkretne ponudbe. Dejstvo pa je, da si želim narediti korak naprej.

Ali spremljate udejstvovanje vašega Rudarja, ki je letos zaključil kot 8. v 2. ligi? Se še kdaj nameravate vrniti k matičnemu klubu?

Spremljal sem praktično vsako tekmo, ki sem jo lahko. Dogajanje v klubu in okoli njega je res intenzivno. V klubu še vedno igra nekaj mojih dobrih prijateljev, zato sem pozorno spremljal dogajanje. Rudar je letos izpolnil svoja cilja uvrstitve v zgornjo polovico druge lige in stabilizacijo kluba. Sigurno sem vesel za svoj nekdanji klub in želim si, da se še bolj približajo prvi ligi. Glede mojega povratka v klub pa… nikoli ne reci nikoli. Vendar zaenkrat še ne razmišljam o povratku.

Za konec. Kako komentirate razplet v biti za prvaka? Ste pričakovali, da bo po vrhu posegla Mura?

Potiho sem pričakoval, da bi Mura lahko ponovila lanski uspeh Celja. Vsi vemo, da letos niti Olimpija, niti Maribor nista bila na dovolj visokem nivoju, da bi se lahko kar sprehodila do naslova. Mura je na koncu povsem zasluženo osvojila prvenstvo. To je plod zelo sistematičnega dela, kar je vsekakor dobro za našo ligo, za Prekmurje in za Muro.