Tekmovanje v 2. Slovenski nogometni ligi zaradi razmer, povezanih z ukrepi zaradi pandemije novega koronavirusa, prisilno miruje že od sredine oktobra, ko se je na nogometnih zelenicah na sončni strani Alp igralo 12. kolo v drugoligaški konkurenci. Posledično je nespremenjeno ostalo tudi stanje na lestvici strelcev, kjer z 11 zadetki kraljuje domžalski Jamajčan na posoji v  NK Krki, Kaheem Anthony Parris. A 20-letni karibski napadalec ni edino odkritje začetka prisilno ustavljene sezone 2020/21 v 2. SNL. Za petami mu z 10 zadetki sledi skoraj dve leti mlajši Nigerijski najstnik Meshack Izuchukwu Ubochioma, ki je za svoj strelski dosežek potreboval celo 80 igralnih minut manj od svojega konkurenta. Nogometaša, ki si ga je NK Nafta 1903 februarja 2020 izposodila od madžarskega prvoligaša Zalaegerszeg TE, smo preko video klica ujeli po treningu v matičnem klubu, kamor se je vrnil po ustavitvi sezone v Sloveniji.


“Trenutno je zame najpomembneje, da igram. Če se bo sezona v slovenski drugi ligi nadaljevala, se bom vrnil v Lendavo, sicer pa v zimskem prestopnem roku prekinil posojo ter si v spomladanskem delu sezone poskušal priložnost za igro priboriti na Madžarskem. ZTE trenutno niza dobre rezultate, in če nadaljuje s takšnimi predstavami, uvrstitev na mesta, ki vodijo v Evropo, ni nemogoča,” nam je zaupal krilni napadalec kluba iz Lendave.

Nogometaš, ki je konec letošnjega novembra dopolnil 19 let, se je v prekmurskem drugoligašu odlično znašel. Razlog za to leži tudi v dobrem vzdušju v Naftini slačilnici: “Vsi soigralci so moji prijatelji, še posebej dobro se razumem s kapetanom Vedranom Vinkom. V Sloveniji sem se dobro ujel z vsemi člani moštva, saj vsi govorijo angleško. Nekateri soigralci so nekoliko manj zgovorni, na primer Mičo (Mitja Novinič) in Roli (Roland Paku), a jezik ni ovira za komunikacijo.”

Ne(znanje) angleščine je bilo sicer za Meshacka prvi kulturni šok ob selitvi v Evropo: “Pred prihodom sem mislil, da vsi v Evropi govorijo angleško (smeh). O jezikovni oviri sploh nisem razmišljal. Najbolj me je skrbelo novo okolje, pred tem sem v Nigeriji vse življenje imel stik zgolj s sebi podobnimi ljudmi. Spraševal sem se, kako se bom znašel v družbi pripadnikov drugih ras, religij, kultur in navad. Komaj ko sem prispel na Madžarsko sem ugotovil, da bi si težave lahko skrivale tudi v poznavanju jezika.”

Nadarjeni najstnik ima na svojo, ne pretirano oddaljeno, otroštvo izrazito pozitivne spomine: “Nogomet sem začel igrati pri petih letih. Bil sem zelo majhen, droben otrok. Družina me je pri igranju nogometa podpirala, kar je v Nigeriji redkost. Da se ti nogometna kariera izplača, moraš namreč doseči najvišji nivo, konkurenca pa je velika. Z igranjem na lokalnem nivoju se ne da zaslužiti.” V besedah Ubochiome je čutiti hvaležnost svojim najbližjim, za njihov vpliv na njegovo nogometno odraščanje: “Imam pet starejših bratov in vsi so nadarjeni nogometaši, eden izmed njih je vratar. Vedno so me podpirali, me vzpodbujali in me oskrbovali s športno opremo. Imel sem tudi podporo svojih staršev, bili so ponosni, ko so slišali, da so njihovi sinovi obetavni športniki.”

Dobre igre in potencial nogometaša, ki se najbolje znajde na desnem krilu, so bile opažene s strani nogometnih strokovnjakov v njegovi domovini: “Odrasel sem v zvezni državi Imo. Od tam je tudi napadalec Leicester Cityja, Kelechi Ihenacho. V bistvu prihajava iz istega mesta, iste skupnosti in četrti. Leta 2016 sem se preselil v Lagos, prestolnico Nigerije, kjer sem se pridružil kvalitetni nogometni akademiji. Moj trud se je obrestoval in trener me je povezal z nekdanjim nogometašem, ki je v svoji karieri igral tudi na Madžarskem. Preko teh povezav sem dobil priložnost za preizkušnjo v ZTE. Pred tem sem imel na mizi ponudbo iz Nigerijske prve lige (NPFL). Moral sem sprejeti odločitev in na koncu izbral odhod v Evropo. To je bila po mojem mnenju najboljša rešitev.”

Po opravljeni preizkušnji in podpisani pogodbi v klubu iz mesta ob Zali, je Ubochiomo pot vodila v Lendavo, na posojo k Nafti: “Trener mi je povedal, da se odpravljam v zelo izenačeno in tekmovalno ligo. Veliko igralcev se želi iz 2. SNL prebiti na višjo raven in narediti korak naprej. Za dober rezultat v tej konkurenci moraš trdo garati. Povedali so mi, da je na slovenski nogometni sceni zablestelo že precej temnopoltih nogometašev in celo Nigerijcev, zato sem upal, da to uspe tudi meni. Eden izmed njih je Ezekiel Henty, ki je v Nigeriji dokaj poznan in priljubljen. V času premorov med sezonami se pogosto udeležuje nogometnih turnirjev v domovini. Seveda me je bilo pred prihodom v Slovenijo nekoliko strah. Šlo je za mojo prvo profesionalno pogodbo. Z moštvom v Zalaegerszeg sem se ravno dodobra spoznal, nato pa sem se moral znova privajati na novo sredino.”

Foto: NZS

Prva sezona na slovenskih nogometnih igriščih se ni iztekla po pričakovanjih našega sogovornika. Ligaški obračuni so se za moštva iz 2. SNL, zaradi izbruha pandemije, končali že po enem odigranem krogu spomladanskega dela prvenstva. Svetla točka v mesecih brez tekmovalnega nogometa je bila uvrstitev Nafte v finale Pokala Slovenije v juniju: “To je spomin, ki ga bom hranil za vedno, šlo je za moj prvi pokalni finale. Kljub temu, da smo finale izgubili, menim, da smo lahko ponosni na naš dosežek. Bil sem presrečen, da mi je trener ponudil priložnost za igro.” Ravno trener Dejan Dončić je ena izmed osrednjih figur Meschakove epizode v Sloveniji: “Močno je vplival na moj razvoj. Občasno z mano ne govori kot trener, ampak kot oče. Njegovi govori so odlični, zna nas motivirati in ohranjati osredotočene. Je odličen trener in dober človek, eden izmed takšnih trenerjev, za katere nogometaši radi igrajo. Zaupanje, ki mi ga namenja, je bilo ključno za moje dobre predstave v tej sezoni.”

Glede primerjave slovenskega in nigerijskega nogometa se je Naftin ofenzivni vezist opredelil diplomatsko: “Težko ju je primerjati. Menim, da je slovensko prvenstvo zelo izenačeno, težko je napovedati zmagovalca. Tudi favoriti kot je Maribor izgubljajo tekme proti slabše rangiranim tekmecem. Glede na stil igre je nigerijski nogomet bolj fizičen. Veliko se teče, goji se tako imenovan “box-to-box” taktični slog nogometa. Ponavljam, težko ju je primerjati, a mislim, da če lahko igraš v Nigeriji, se lahko izkažeš tudi v Sloveniji.”

V intervjuju pred dvema letoma je takrat 16-letni Meshack kot svojega idola izpostavil Lionela Messija. Po kom se vzgleduje danes? “Ne morem reči, da imam nogometnega idola, zgledujem se po mnogih igralcih. Moj idealni nogometaš bi bil igralec z Messijevo tehniko in Zlatanovo (Ibrahimovićevo) mentaliteto. Všeč so mi tudi Cristiano Ronaldo, Jadon Sancho, Kylian Mbappe, Neymar in mnogi drugi,” je pojasnil.

Nadarjeni mladec je kot svoj najljubši trenutek letošnje sezone izpostavil svoj prvi hat-trick, ki ga je dosegel na tekmi 4. kroga proti moštvu Beltincev. Ob treh golih za zmago z rezultatom 4:1 je lendavska sedemdesetica poskrbela tudi za enajstmetrovko, ki jo je realiziral Vinko. A kljub prebliskom briljantnosti iz letošnje sezone, Ubochioma ostaja skromen. Ob vprašanju glede svojih nogometnih prednosti in primanjkljajev, se je osredotočil predvsem na slednje: “V naslednji sezoni želim zabiti še več zadetkov. Ob strelcu se imam tudi za igralca, ki je dejaven po celotnem igrišču. Zato je potrebno veliko energije in telesna pripravljenost je eden izmed vidikov, na katerem si želim napredka. Moštvu želim pomagati v fazi obrambe, kreacije in zaključkov napada. Izboljšati želim tudi strele z razdalje in pa igro z desno nogo. Trenerji pravijo, da mi bo to pomagalo pri prehodu na višji nivo.”

Afriški nogometaš z iskrico v očeh pripoveduje o svojih kariernih ciljih: “Čez pet let želim biti na samem vrhu. Hočem zaigrati v eni izmed najkvalitetnejših lig, ne nujno v največjih evropskih klubih, a zagotovo v najboljših državnih prvenstvih. Igranje v angleški Premier ligi bi zame pomenilo izpolnitev sanj, a le-te so težko dosegljive. Če bi uspel zaigrati v Italiji, Belgiji, Franciji, Španiji ali Nemčiji, bi bil moj cilj prav tako dosežen.”

Ob ambicijah glede preboja med evropsko klubsko elito, pa v mladem nogometašu tli še ena želja: “Želim si zaigrati za nigerijsko reprezentanco. Pred prihodom v Evropo sem prejel vabilo na zbor izbrane vrste do 17 let. Na žalost se ga zaradi poškodbe nisem mogel udeležiti in nato so se stiki z zvezo prekinili. Konkurenca med mladimi nogometaši je velika in zaenkrat sem pozabljen. Mislim, da mnogi trenerji v domovini niti ne vedo, da igram v Evropi. A nastop v dresu z državnim grbom bi bil zame velika stvar in je ena izmed mojih želja za prihodnost.”

 

Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od Florijan Ropert
Naloži več novic iz 2. liga

Dodaj odgovor

Poglejte še

Ajdovci boljši od mlade ekipe Maribora

Včeraj sta se na prijateljski tekmi pomerila drugoligaš ND Primorje Ajdovščina in mladinsk…