Tina Marolt: “Slovenski ženski nogomet se lahko primerja z ameriškim.”

Tina Marolt, igralka vezne linije, je v Sloveniji pustila ogromen pečat. Gre za neumorno igralko, ki poseduje med drugim izredno natančne podaje. V Sloveniji je bila Maroltova del ekipe velenjskega Rudarja za katerega so nastopale Zala Gomboc, Lara Prašnikar, Maruša Sevšek, Ana Berdnik in še vrsto drugih talentiranih deklet. Odlična sogovornica nam je v krajšem pogovoru zaupala izjemno zanimive stvari. Enaindvajsetletna bivša igralka velenjskega Rudarja nam je v pogovoru zaupala marsikatero zanimivost onkraj luže, pojasnila univerzitetni sistem ženskega nogometa v Ameriki in pojasnila svoje nogometne cilje.

Po letu dni odsotnosti ste se vrnili v Slovenijo. Kako gledate na ženski nogomet v Sloveniji po letu dni odsotnosti? 
V tem času bi rekla da se stvari, vsaj navidezno, niso drastično spremenile. Določeni klubi so naredili nekatere kadrovske spremembe in v svoje vrste zvabili igralke iz drugih, bolj kot ne slovenskih klubov. A prostora za napredek je še ogromno. Predvsem s sistematskim delom – ki ga je v slovenskem nogometu premalo oziroma je pomanjkljivo. Večina slovenskih klubov nima vizije, ki bi s pravim delom na dolgi rok obrodila sadove. Le nekaj je klubov, ki imajo bazo mlajših igralk s katerimi lahko potem kasneje gradijo člansko selekcijo. Začasne odločitve lahko v najboljšem primeru obrodijo kratkotrajen uspeh. Na tem področju mislim, da imamo v Sloveniji še dovolj prostora za razvoj.

Lahko našim bralcem opišete ameriško univerzitetno ligo?
Pod okriljem NCAA potekajo tri divizije, v vsaki diviziji je približno 30 konferenc (lig) ter v vsaki izmed teh nekje 10-12 ekip. Sezona se odvija le jeseni – od avgusta do začetka decembra, spomladi pa imajo ekipe samo ekshibicijske tekme. Skozi sezono imamo dve tekmi na teden, v četrtek ali petek in nedeljo. Glede na število točk in kvaliteto konference se na koncu zmagovalka oz. nekaj ekip iz vsake conference uvrstijo v nadaljnjo tekmovanje, in sicer na zaključni NCAA turnir, kjer nastopa najboljših 64 ekip.

Ali se Slovenija lahko v kakršnem koli pogledu primerja z Ameriko glede ženskega nogometa?
Da, slovenski ženski nogomet se lahko primerja z ameriškim. In sicer po kvaliteti tehnike igralk. Ameriški trenerji radi pogledajo čez lužo in poskušajo zvabiti Evropejke v svoje vrste, saj za njih predstavljamo “tehničarje”. Igramo, vsaj na oko, lepši nogomet in večinoma raje povezujemo igro po tleh, česar pa tam primanjkuje. Večina igralk v Ameriki je neverjetno dobro fizično sposobnih, predvsem tekalno, kar se opazi tudi pri hitrem in tesnem branjenju. Fizičnih priprav pa po drugi strani malce primanjkuje pri nas. Ne samo teka, ampak tudi preventivnih vaj proti poškodbam. Večina klubov v Sloveniji to kar malo zapostavlja. 

Ste si morda ogledali kakšno tekmo NWSL?
Ne, na žalost še nisem imela možnosti pogledat NWSL tekme, smo si pa z mojo ekipo ogledale tekmo ženske ameriške reprezentance, ko so igrale proti Franciji v Nashvillu. Ob drugi priložnosti med sezono sem tudi spoznala Jill Ellis, njihovo selektorico, ki je z nami preživela dva dni na kampusu, nam zaupala dogodivščine iz priprav ter dala vzpodbuden govor pred tekmo. Takšni dogodki se ti za vedno vtisnejo v spomin in dajejo motivacijo za naprej.

Kako gledate na svojo prihodnost v ženskem nogometu?
Po končanem študiju bi se vsekakor rada igrala nogomet. Ne vem kje in kako, saj imam pred sabo še dve leti študija, ampak verjamem, da je s trdim delom mogoče vse doseči. Trenutno se pripravljam na odhod nazaj v ZDA in na prihajajočo sezono, potem pa bomo videli kaj bo čas prinesel.

Kaj pričakujete od prihajajoče univerzitetne sezone?
Prihajajoče sezone se zelo veselim, saj je moja prva po selitvi na drugo univerzo. Prvo tekmo imamo že takoj po prihodu, in sicer 8.  avgusta. Z novo ekipo se odlično razumem in po dolgem premoru resnično komaj čakam na začetek nove sezone. Z ekipo ciljamo na uvrstitev na zaključni NCAA turnir, ki se začne nekje v sredini novembra.

Imate za konec še kakšno besedo za naše bralce?
Opažam, da se vse več mladih odloča za študij v ZDA skozi šport. To me veseli, saj menim da je to odlična priložnost za širjenje obzorij in pridobivanje znanja na vseh področjih. Vsakemu bralcu priporočam, da razišče to možnost, saj je definitivno izvedljiva, izkušnja pa nepozabna.