Nina Predanič: “Samozavest se je dvigovala s tekme v tekmo!”

Nina Predanič je v letošnji sezoni dobesedno zablestela. V dresu moštva univerze Saint Rose je bila v letošnji sezoni ena ključnih igralk, na šestnajstih tekmah je dosegla osem zadetkov in v statistiko vpisala še osem asistenc.

Nadarjena 19-letnica je še poleti skupaj z ekipo Radomelj trenirala tudi na Rogli, mesec zatem pa za svojo univerzo že blestela v ZDA. O vlogi v univerzitetnem moštvu dovolj pove podatek, da je na gol nasprotnic streljala kar 66-krat. Omeniti velja še en odmeven dosežek, saj je bila v mesecu septembru izbrana za novinko tedna, še dvakrat pa je dosežek ponovila ob koncu oktobra. Tako ne čudi, da smo Nino zmotili za nekaj minut in jo poprosili za krajši pogovor, v katerem nam je malce več povedala o letošnji sezoni.

Kako ste zadovoljni z letošnjimi predstavami v dresu univerze Saint Rose?
Sem zadovoljna, osem golov in osem asistenc v šestnajstih tekmah je lep dosežek. Na samem začetku je bilo odigranih nekaj prijateljskih srečanj in tam točke ne štejejo, prvi dve tekmi, ki nista bili tako zahtevni, pa sem izpustila zaradi poškodbe, tako da bi morda lahko bila številka še večja. Ampak glede na prvo leto sem si sedaj ustvarila določeno pozornost in spoštovanje. Dober primer temu je tudi to, da po tekmi, ko se pozdravljamo z nasprotnicami, mi tudi trenerji ponavadi čestitajo z lepimi gestami.

Kako pa v letošnji sezoni kaže vašemu moštvu?
Začetek sezone je bil več kot odličen. Nato je sledila poškodba kapetanke, ki mora zaradi poškodbe križnih in stranskih vezi počivati celotno sezono. Želim si, da se čimprej pozdravi. Ko je kapetanka še igrala, sem sama igrala na sredini igrišča, po poškodbi, pa sem dobila priložnost v napadu, saj je moral nekdo dosegati zadetke (smeh). Po vsem tem smo se nekoliko lovili in igrali po sistemu toplo-hladno, kar je tudi posledica dejstva, da je izmed 28 igralk kar 16 “freshmanov” (op.p. študentk prvega letnika). Težava je bila predvsem, ker nekatere novinke fizično še niso bile tako dobro pripravljene, ob tem pa smo se morale še uigravati.

Tudi zame je bilo težko, saj je moj stil igre povsem drugačen kot njihov, a se je nato vse skupaj izboljšalo. Ob koncu sezone smo zmagovali kot po tekočem traku, nekatere ekipe povsem dotolkli. Na nekaterih tekmah sem tudi sama blestela, tudi sama nisem mogla verjeti, česar sem sposobna. Vsekakor se je samozavest s tekme v tekmo dvigovala, tudi zaradi doseženih zadetkov in asistenc. Na koncu smo se uvrstile na četrto mesto od skupno petnajstih ekip, kar je pomenilo, da smo se uvrstili v nadaljevanje tekmovanje. Sledila je tekma v Stonehillu, kjer smo žal izgubile z 0:2. Poraz je še toliko bolj boleč, ker smo bile boljše, vendar so imele domačinke več sreče in konec koncev štejejo goli. Tudi meni je bilo izjemno težko, saj so me celotno tekmo tesno pokrivali. Upam, da bo naslednja sezona boljša, mora biti (smeh).

Kako ocenjujete univerzitetno ligo, glede na to, da ste sedaj v ZDA že drugo leto? Jo lahko primerjate s katero ligo v Evropi?
Tempo je kar naporen, dvajset tekem v desetih tednih, torej dve tekmi na teden. Včasih je tekma v sredo in potem v soboto in takoj že v torek. Pozna se, še posebej, če so tekme v gosteh, kamor se vozimo vsaj dve uri in pol in če je tekma v večernem terminu, ob 19. uri, in se lahko domov vrnemo tudi ob enih ponoči, naslednje jutro pa že sledi šola. Tako smo recimo trikrat morali prespati tudi v hotelu, ker je bila vožnja predolga, a se ne pritožujem, saj so hoteli vrhunski (smeh). Ritem je zelo naporen. Kar se tiče nogometa, pa je tako, kot da bi delali primerjavo med angleško Premier ligo in špansko La Ligo.  Amerika je v tem primeru Premier liga, igra se hiter in grob nogomet, medtem ko je v Evropi več tehnično podkovanih ekip. V obeh fazah igre sem napredovala in to vidim tudi sama.

V ZDA se ženskemu nogometu posveča precej več pozornosti kot v Sloveniji. Kako to vidite sami?
Ženski nogomet je v ZDA deležen velike pozornosti. Kot sem poudarila že velikokrat, v Ameriki ni čudno, če dekle reče, da se ukvarja z nogometom. Že zaradi dejstva, ker je ženski nogomet veliko bolj popularen kot moški nogomet. Skoraj vsaka univerza ima žensko ekipo, ki igra nogomet, prav tako je ženski nogomet prisoten tudi v srednjih šolah, ob vsem tem pa so tu še klubi…