Davor Previšič ni več trener Radomljank

V Radomljah so po zaključku jesenskega dela sezone posegli po prvi kadrovski potezi in še drugič v tem koledarskem letu posegli po zamenjavi na trenerskem stolčku. Davorja Previšiča, ki se je Radomljankam pridružil poleti, je znova zamenjal Peter Kristan, ki je tako poleg kadetske selekcije prevzel še vodenje članskega moštva.

Davor Previšič je z Radomljami v novo sezono vstopil odlično. Med pripravami so dekleta tako presenetila tudi Pomurje, s katerim so odigrala remi 3:3. Začetek sezone je bil sanjski, vse dokler ni prišlo do poškodb ključnih igralk. Že dejstvo, da sta svoji karieri končali Manja Jereb in Kaja Jerina, je Previšiču otežilo že tako zahtevno delo, saj je moral dekleta po spomladanskem delu minulega prvenstva tudi psihično dvigniti. V uvodu sezone so se lahko Radomljanke pohvalile z učinkovito igro, saj je bila gol razlika v prvih štiri tekmah 17:3. Nato so postopoma nastopile poškodbe, poškodovala se je tudi reprezentančna vratarka Sonja Čevnik, pa tudi Tinkara Senica in Karmen Ulbin, ki je v uvodnih štiri srečanjih zabila tudi štiri zadetke. Z zdaj že bivšim strategom Radomelj, ki bodo prezimile na četrtem mestu lestvice SŽNL, smo izmenjali tudi nekaj besed.

Poleti ste prvič vstopili v žensko nogometno ekipo, kako danes gledate na ženski nogomet v Sloveniji?
Kot sem že dejal poleti, je bilo vodenje ženske ekipe zame izziv, predvsem pa sem hotel preizkusiti sebe, če se znajdem v čisto novem okolju z neznanimi ljudmi.

Kako gledate na svoje delovanje v Radomljah?
Moje delovanje v Radomljah morajo oceniti drugi, predvsem igralke same, vodstvo, navijači, starši in ostali. Sam menim, da sem se znašel dobro, saj sem imel od predstavljenih 28 igralk na razpolago le 16 igralk.

Kako je prišlo do prekinitve sodelovanja z ŽNK Radomljami?
Z ŽNK Radomlje smo bili dogovorjeni za sodelovanje v jesenskem delu sezone. Moja oddaljenost in služba sta bila zame enostavno velik logistični zalogaj. Ko na teden narediš približno 1200-1500 kilometrov, je to precej, a vseeno je bila to neprecenljiva izkušnja in povsem nov pogled za v bodoče.

Si želite ostati v ženskem nogometu še naprej?
Zakaj pa ne, tudi ženske znajo igrati nogomet.

Kje vidite potencialni napredek v razvoju ženskega nogometa?
Potencialni razvoj je v sami organizaciji s strani NZS, ki mora postaviti podobna pravila oziroma pogoje kot so v moškem nogometu, torej članska ekipa in mlajše selekcije.

Za konec bi še radi kaj dodali?
Rad bi se zahvalil vsem v Radomljah, ki so delali z menoj in pomagali, da smo kljub velikim težavam s poškodbami in sestavo moštva nenazadnje naredili tudi lep rezultat. Punce so pokazale, da znajo igrati lep atraktiven nogomet z veliko kombinatorike. S kančkom sreče, ki nam ni bila naklonjena, pa si upam trditi, da bi imeli, kot sem napovedal na začetku sezone, minimalen zaostanek za vodilno Olimpijo in Pomurjem. A kot pravijo, rezultat ostane, igra se pozabi.