Senad Jarović: “Gol je nagrada za trdo delo ter odrekanje!”

Uvodno pomladansko dejanje državnega prvenstva je ponudilo lepo število debitantov. Največ v dresu Kopra in Zavrča, ki sta v zimskih mesecih doživela največ sprememb, brez krstnih nastopov pa ni šlo niti pri Domžalah. V rumenem dresu so se na uradni tekmi prvič predstavili vratar Axel Maraval, bočni branilec Alvaro Brachi in napadalec Senad Jarović.

Medtem ko je moral Francoz v domžalskem golu trikrat po žogo v svojo mrežo, je Jarović, podobno kot Miroslav Radović v dresu Olimpije, zgolj nekaj minut po vstopu v igro krstni nastop oplemenitil še z zadetkom. “Hvaležen sem trenerju, da mi je ponudil priložnost za igro. Med pripravljalnim obdobjem smo delali zelo dobro in dosežen gol je nagrada za trdo delo ter odrekanje. Kljub vsemu pravega veselja ni bilo, saj smo izgubili,” je za klubsko spletno stran priznal robustni in visokorasli napadalec, ki pri osemnajstih letih v višino meri kar 195 centimetrov. Posledično ne čudi, da je mladec, ki ima ob bosansko-hercegovskem potnem listu tudi nemško državljanstvo, zadel prav po strelu z glavo.

V Langenfeldu, ki se nahaja med Düsseldorfom in Kölnom, rojeni napadalec v domžalskem klubu ni popolni zelenec, saj se je četi trenerja Luke Elsnerja pridružil že poleti, a je urejanje dokumentacije potekalo dlje časa, zato je pravico nastopa pridobil šele pred nadaljevanjem prvenstva. “Agent mi je uredil preizkušnjo in uspelo mi je prepričati strokovno vodstvo. Dogovorili smo se, da treniram s prvo ekipo in si poizkušam priboriti mesto v ekipi. V klubu se počutim cenjenega, saj trenerji veliko pozornosti posvečajo mojemu razvoju. Star sem šele osemnajst let in to, da lahko redno vadim s prvo ekipo, je zelo velik korak naprej v moji karieri. V Domžalah sem dobil priložnost, da nemudoma postanem poklicni nogometaš,” dodaja nogometaš, ki zna povedati, da so se iz domžalskega kluba v tujino preselili številni obetavni nogometaši.

Jarović, ki je bil že sedemnajsti strelec Domžal v letošnjem prvenstvu, priznava, da je imel ob začetku nekaj težav s prilagajanjem na novo okolje, a so le-te hitro postale preteklost: “Po dveh mesecih sem se privadil na novo okolje, za kar se moram zahvaliti soigralcem in predvsem ljudem v klubu, ki so mi na vsakem koraku stali ob strani. Nemudoma sem se priključil članski ekipi in zelo hitro začel razmišljati le o nogometu. Odlično napredujem in korak za korakom se moja kariera razvija v pravo smer.”