Rožmanova “hiša iz kart” počasi dobiva temelje

Še pred sezono se je zdelo praktično nemogoče, da Celjani ne bi mešali štren pri vrhu razpredelnice v državnem prvenstvu. Rekordni vložki za slovenske razmere so mnoge navijače grofov navdajali z optimizmom pred začetkom prvenstva. A kmalu so se sanje v mestu ob Savinji spremenile v prah.

Po hitrem slovesu Agrona Šalje je Simon Sešlar na vrat na nos sprejel službo glavnega trenerja, a rezultatska krivulja se ni pretirano spremenila. In ko se je celo jesen šušljalo o njegovem prihodu se je prvega januarja v klub vrnil on. Otrok kluba, ljubljenec domačega občinstva, na svojo prvo postajo v trenerski karieri se je vrnil Simon Rožman.

Tekom zimskih priprav so bile pogoste izjave o kvalitetnem treniranju v Celju, tudi rezultati in igra na prijateljskih tekmah ni bila slaba. Nenazadnje so se grofje v zimskem prestopnem ponovno močno okrepili. Iz Švice so pripeljali Janjičiča, iz Rusije se je predčasno vrnil Dušan Stojinovič, ki je s sabo iz mestnega tekmeca Dinama “pripeljal” tudi Morozova. Za ob koncu prestopnega roka so Celjani konkretno razširili tudi (že tako) pester nabor napadalcev, ko sta se jim pridružila izkušeni Duje Čop in stari znanec slovenskih zelenic Lovro Bizjak.

A sprva so rezultati kazali drugačno sliko. Trije porazi na prvih štirih tekmah so bili dovolj, da se je v javnosti na glas začelo debatirati o Rožmanovi strokovni kvaliteti, na plan so prišle tudi šale o njegovi diplomi (ki se nanašajo na njegovo kultno izjavo ob prevzemu Maribora). A s tekmami, ki so sledile je celjska igra, tako se zdi, počasi a vztrajno začela dobivati rep in glavo. Še vedno jih pestijo luknje v obrambi, a z dobro igro v napadu in v vezni liniji te napake zaenkrat še uspejo prekriti. Lep primer je bilo prav včerajšnje srečanje z Olimpijo, ko so igralci Celja kljub terenski premoči zmajev v mrežo domačega vratarja uspeli pospraviti štiri žoge.

Seveda je popolnoma prezgodaj, da bi se pogovarjali kakšnem super (atomskem?) nogometu, do tega Rožmanovemu Celju manjka še veliko. A vseeno se zdi, da gradijo na zdravih temeljih, neverjetna širina kadra pa jim zagotavlja konstantno svežino na igrišču. Prava mešanica mladosti in izkušenj lahko navijače bivših državnih prvakov navdaja z optimizmom, a potrebno bo dokazovanje na vsaki tekmi. Celjani si spodrsljajev v ligi in pokalu praktično ne smejo več privoščiti.

Že v soboto jih čaka prava priložnost, da na štajerskem derbiju v Ljudskem Vrtu dokažejo, da niso muha enodnevnica.