Potrjen nov sistem, prvaki težje v ligo prvakov, lažje v evropsko ligo

Včeraj je bil na zasedanju UEFA, ki jo po novem vodi Slovenec Aleksander Čeferin, pričakovano potrjen nov sistem evropskih tekmovanj, ki bo stopil v veljavo s sezono 2018-19. O spremembah se je špekuliralo že dlje časa in dejansko je bilo včeraj sprejeto to, kar so nekateri poznavalci (na)povedali že prej.

Spremenjena sta načina uvrščanja tako v ligo prvakov (v nadaljevanju LP) kot tudi v evropsko ligo (v nadaljevanju LE), medtem ko sama sistema glavnih tekmovanj (32 in 48 klubov) ostajata enaka. Gre torej za nekakšen kompromis oziroma pomiritev največjih, ki vsake toliko zagrozijo z lastno elitno ligo. Spremembe načina kvalifikacij so pomembne predvsem za ‘manjše’ lige oziroma korektno rečeno, lige s trenutno slabšim koeficientom, kamor seveda sodi tudi Slovenija, pa seveda posredno tudi za največje, ki naj bi z novim sistemom zaslužili več denarja.

V skupinski del LP se bodo neposredno uvrstili kar štirje predstavniki štirih najmočnejših lig, trenutno so to španska, nemška, italijanska in angleška, torej 16 velikanov, ki jim ne bo treba trepetati v kvalifikacijah, s tem tvegati gromozanskega izpada dohodka in kvariti plana priprav za ligaško sezono. Glede na ustroj novega sistema je malo verjetno, da bo v doglednem času kakšna od ostalih lig prehitela koga iz vodilne četverice. Peti in šesti (denimo Francija in Rusija) bosta imela v skupinskem delu dva kluba, ostali do desetega mesta (Portugalska, Ukrajina, Belgija, Turčija) pa enega, kar ob aktualnemu prvaku LP in aktualnemu prvaku EL znese kar 26 klubov. Za tiste v kvalifikacijah bo torej po novem ostalo le še šest mest, tako da bo ta del tekmovanja toliko bolj ‘brutalen’. Neprvaki bodo še naprej igrali svoje kvalifikacije, v katerih bodo nastopili drugouvrščeni in dva tretjeuvrščena iz lig do vključno 15. mesta na UEFA lestvici, pri čemer pa bo prostora le za dva kluba, tako da bodo imeli slabše rangirani skoraj nemogočo nalogo. A nas verjetno bolj zanimajo kvalifikacije za prvake.

V kvalifikacijah za prvake bo po novem kar šest krogov, dva ‘predkroga’ z Gibraltarjem, Andoro, San Marinom in Kosovim ter štirje regularni krogi. V prvem krogu kvalifikacij (dejansko pa tretjem) se bodo najboljšemu ‘eksotu’ pridružili prvaki lig med 18. in 51. mestom na lestvici UEFA, kamor sodi tudi Slovenija. Trenutno (možnosti, da bi se bo 2018 karkoli bistveno spremenilo, so minimalne) so to Danska, Belorusija, Švedska, Poljska, Izrael, Škotska, Norveška, Ciper, Azerbajdžan, Bolgarija, Srbija, Kazahstan, Slovenija, Slovaška, Madžarska, Moldavija, Islandija, Finska, Irska, Albanija, Bosna, Gruzija, Latvija, Makedonija, Estonija, Črna Gora, Armenija, Luksemburg, Severna Irska, Litva, Malta, Wales in Ferski Otoki. Klubi bodo nato, tako kot zdaj, razdeljeni med nosilce in nenosilce, le da se bo po novem drugače računal klubski koeficient, ki ne bo več odvisen od koeficienta lige (prej 20%). Če predpostavimo, da bi v tujini naslov osvojili isti klubi kot letos, bi bila Olimpija tik nad mejo med nosilci in nosilci, medtem ko bi bil Maribor po zaslugi uspehov v preteklosti gladko med nosilci.

Če bi slovenski prvak napredoval, bi se z ostalimi zmagovalci v drugem predkrogu pridružil prvakom lig med 15. in 17. mestom, trenutno so to avstrijska, hrvaška in romunska liga, torej denimo klubom kot Rijeka, Salzburg in Steaua. V takšni druščini 20 prvakov Olimpija ne bi bila nosilec, Maribor pač. Prvaki drugega kroga kvalifikacij se bodo v tretjem pridružili prvakoma 13. in 14. lige, torej Nizozemske in Grčije, šest zmagovalcev pa se bo uvrstilo v zadnji četrti krog. Tam jih bosta pričakala 11. in 12. (trenutno češki in švicarski) prvak, le štirje pa bodo ‘zadeli terno’ in se uvrstili med elito. Spomnimo, do sedaj je bilo takih klubov deset, torej bo ‘manjšim’ mnogo težje presenetiti. Če upoštevamo favorizirane klube, bi v četrtem krogu po novem sistemu nastopili Basel, Olympiakos, Ajax, Sparta, Celtic, Salzburg, Steaua in Ludogorec, prvi štirje kot nosilci. Za uvrstitev v LP bi moral torej slovenski prvak premagati vsaj dva ali tri nosilce, v primeru nesrečnega razpleta v drugih ligah (ali pa če bi prvak postal kdo z malo ali brez evropskih točk, denimo Rudar) pa celo štiri.

Toda (in to je zelo pomembno) klubi, ki bodo izpadli v začetku kvalifikacij, ne bodo izpadli iz Evrope. Nadaljevali bodo namreč v evropski ligi, oziroma v posebnih kvalifikacijah za LE, kjer bodo nastopali le prvaki. V prvem krogu bo nastopilo 20 prvakov, ki bodo izpadli v obeh predkrogih in prvem krogu kvalifikacij za LP, deset zmagovalcev pa se bo uvrstilo v drugi krog, kjer se jim bo pridružilo še deset izpadlih iz drugega kroga kvalifikacij za LP. Od teh 20 se jih bo deset uvrstilo v ‘play-off’, kjer bodo še poraženci tretjega kroga kvalifikacij za LP. Ne glede na to, na kateri točki bo torej slovenski prvak izpadel iz bitke za LP, bo v vsakem primeru nadaljeval v kvalifikacijah za LE. Tu bo vsaj v prvem in drugem krogu bržkone tudi nosilec, tako da bo imel razmeroma odprto pot do tako želenega (in bogatega) skupinskega dela, kamor se bo uvrstilo kar osem srečnežev. To je verjetno tudi razlog, zakaj so predstavniki manjših zvez podprli reformo evropskih tekmovanj. Ne gre zanemariti tudi dejstva, da je UEFA za nekaj milijonov povečala sklad svojega ‘drugorazrednega’ tekmovanja.

Play-off bi s sedanjimi/bodočimi prvaki izgledal nekako takole: København, BATE, Legia, Dinamo/Rijeka, Apoel, Maccabi, Maribor/Olimpija, Molde, Garabag, Malmö, Astana, Partizan/Crvena Zvezda, Šerif, HJK, Videoton in Slovan Bratislava. Osem zmagovalcev se bo pridružilo 27 klubom, ki bodo direktno uvrščeni v skupinski del, torej podobno kot doslej. Največ bodo izgubili tisti v regularnih kvalifikacijah za LE, saj bo za njih na voljo ‘zgolj’ 13 mest v primerjavi z zdajšnjimi 22. Nič kaj dobra novica torej za Domžale, Gorico, Celje in ostale slovenske predstavnike, ki bodo z nizkimi koeficienti pred težko nalogo preskakovanja štirih kvalifikacijskih ovir, podobno pa velja tudi za tistega, ki bo v boju za naslov potegnil kratko in končal kot drugi.

Povzamemo lahko torej, da bo v manjših ligah kakršna je slovenska, prvaku po novem težje priti v LP, a lažje v LE, medtem ko bo vsem ostalim precej težje. Reforma je dobra predvsem za lige, ki imajo le en močan klub.