Odkritja jeseni

O nogometaših, ki so zaznamovali letošnjo jesen, smo že pisali, ko smo razkrili SNPortalovo enajsterico jeseni. V njej se je znašlo tudi nekaj takšnih, ki jih lahko označimo za odkritja letošnje sezone.

ROK VODIŠEK

Pisalo se je leto 2009, ko se je Olimpija prebila med prvoligaše. Na stadionu ŽAK v Šiški se je takrat med vratnicama pojavil golobradi mladenič, takrat komaj 16-letni nadobudnež Jan Oblak. Tvegana poteza takratnega trenerja Braneta Oblaka, da je ključ ljubljanskih vrat zaupal obetavnemu Škofjeločanu, se je izkazala za eno najboljših. Očitno pri edinem ljubljanskem prvoligašu dobro delajo s čuvaji mreže, saj se zdi, da po Janovih stopinjah stopa še en vratar. Rok Vodišek ima ogromen potencial, da doseže in morda tudi preseže svojega predhodnika v zeleno-belem golu. Mladenič iz Ivančne Gorice se je kalil v podmladku Olimpije, lani junija pa je podpisal prvo profesionalno pogodbo. Ljubljanski strateg Luka Elsner je takoj po prihodu mlademu Vodišku ponudil priložnost, ko se je to najmanj pričakovalo. Po šampionski sezoni je bilo ključe vrat težko zaupati mlademu, neizkušenemu vratarju, posebej zato, ker je imel Elsner na klopi enkrat starejšega Šeligo, celo nekdanjega reprezentanta. Toda po poškodbi Nejca Vidmarja se izkušeni vratar ni najbolje znašel in Vidmarjeve rokavice si je nadel Vodišek.

Ker gre za produkt zmajeve akademije, je nadvse razveseljivo spoznanje, da je Vodišek po zares dolgem času spet doma vzgojeni nogometaš. Če je v prvih letih samostojne države šola Olimpije veljala za najboljšo v državi, so leta slabega gospodarjenja tudi v mladinskem pogonu naredila svoje. Primat so prevzemale šole po državi, predvsem Interblock in Domžale, toda v zadnjih letih se stanje pri zeleno-belih spreminja, predvsem pa v zadnjem letu po prihodu Milana Mandarića, ko so mladi dobili boljše pogoje za delo v Jami za Bežigradom. Na Vodiškovi strani je tudi statistika. Marsikdo bi pričakoval, da bo vratar njegovih let klonil in se bo njegova epizoda končala še preden se je dobro začela, toda Vodišek je na kar polovici odigranih tekem zaklenil svoja vrata ter tako v tem segmentu zaostaja samo za Jasminom Handanovićem. Kakorkoli, mladi strateg zmajev bo imel v nadaljevanju sezone sladke skrbi, komu prepustiti varovanje mreže aktualnega državnega prvaka. Spomladi se namreč vrača ljubljeneč navijačev, Nejc Vidmar, in prav zanimivo bo videti, za koga se bo odločil Elsner. Odločitev prav gotovo ne bo lahka.

ALEKS PIHLER

Ko je Zlatko Zahovič pred letošnjo sezono z Zavrča pripeljal Aleksa Pihlerja, je marsikdo zastrigel z ušesi, češ, kaj je pripeljal v tabor trinajstkratnih prvakov. Toda snovalec kadrovske politike je, kot že ničkolikokrat doslej, spet pokazal, da ve, kaj počne. Podobno je bilo tudi z Jeanom Philippom Mendyjem, ki ga je pripeljal s Kopra, kjer je bil povprečen, Maribora pa je zapustil v zameno za mastno odškodnino Kitajcev. Zahovič je Pihlerja vrnil domov, v Ljudski vrt, saj je mladi vezist v preteklosti že nosil vijoličasti dres, ime pa si je po vmesnem kaljenju v Domžalah, ki so ga za leto dni poslale tudi na kaljenje v drugoligaški Triglav, pa si je v lanski sezoni ustvaril v Zavrču, kjer je že opozoril nase, toda marsikdo ni upal pomislit, da bi lahko bil nekaj mesecev kasneje pomembno orožje vijolic. Po nekaj mesecih v vijoličasti jati je več kot očitno, da so pod Kalvarijo dobili nov izvozni artikel, ki ga bodo lahko prodali v zameno za bogato odškodnino.

Za 22-letnem vezistom je sanjsko leto, ki vrhunca ni doseglo s selitvijo v Maribor, saj je bila to zgolj stopnička v sanjski jeseni. Tako se je Pihler med drugim izkazal tudi v večnem derbiju z Olimpijo. Na tekmi vseh tekem v slovenskem klubskem nogometu je zares opozoril nase in ne bi nas čudilo, če bi poleti zapustil vijoličasto barko, če bo seveda tudi spomladi nadaljeval izvrstne jesenske igre. Pihler je jeseni prepričal tudi selektorja slovenske nogometne reprezentance Srečka Katanca, ki je bil sicer še nekaj mesecev nazaj dokaj nenaklonjen spremembam in igralcem z domače lige, toda Aleks ga je navdušil do te mere,da mu je nekdanji zvezdnik Sampdorie ponudil debi v dresu s Triglavom na prsih. Nasprotno pa je bilo pri Blažu Vrhovcu. Ljubljančan je v Ljudski vrt prišel, kot velika okrepitev, kot nekdo, ki bo zamenjal Željka Filipovića, kaj zamenjal, bi naj bil celo boljši, toda po polovici sezone lahko zapišemo, da so občutki diametralno nasprotni kot pri Pihlerju. Če je bil slednji pri pristaših Maribora ob prestopu sprejet z nizkimi pričakovanji, kot nekdo, ki bo tu in tam vskočil v enajsterico, je Štajerec navdušil do te mere, da si enajsterice Maribora brez njega ne gre predstavljati, nekdanji kapetan Celja pa je po težavah s poškodbo in prilagajanjem redko v načrtih stratega Darka Milaniča.

MARKO ALVIR

Za Hrvata to ni krstna sezona na slovenskem prvoligaškem odru, spada pa med tiste igralce, ki jih lahko štejemo kot odkritja letošnje sezone. Nekdanji mladinec zagrebškega Dinama se je pod taktirko Simona Rožmana dokončno profiliral kot eden boljših vezistov slovenskega prvenstva. V napadalnem sistemu, ki ga goji mladi strokovnjak, Hrvatovo tehnično znanje pride še bolj do izraza, to pa se kaže tudi v osmih doseženih zadetkih, veliko večino pa je bivši član madridskega Atletica dosegel prav po menjavi trenerja, saj je pod Elsnerjem v uvodu sezone nekaj časa igral tudi na obeh bočnih pozicijah. Kaj lahko se zgodi, da bo Alvir že pozimi zapustil domžalski Športni park, po nekaterih informacijah pa so se zanj ogreli tudi pri Olimpiji. A Ranko Stojić in Milan Mandarić zagotovo ne bosta imela lahke naloge, saj so Zagrebčana v jesenskem delu sezone ob Kamniški Bistrici spremljali tudi ogledniki nekaterih tujih klubov. Tako tudi domžalski športni direktor Matej Oražem verjetno ne bo stal križem rok in zgolj čakal, da zmaji odpeljejo še enega od pomembnejših členov zasedbe Simona Rožmana. Skratka, prihodnost Hrvata pri rumenih je zavita v najgostejšo meglo ljubljanske kotline, že sedaj pa lahko zapišemo, da je bila na drugi strani preteklost nadvse svetla in tudi Alvir je eden zaslužnejših, da bodo Domžalčani prezimili trdno zasidrani na tretjem mestu.

FILIP DANGUBIĆ

V drugačnem položaju so Krčani, ki jih glede na za zdaj videno spomladi z Aluminijem čaka boj za osmo mesto. A Posavci nič kaj veliko ne zaostajajo niti za četrtouvrščenimi Goričani, saj ima zasedba s severa Primorske pred četo trenerja Tomaža Petroviča vsega šest točk prednosti. Prav Petrovič velja za manjšega čudodelca, saj je kljub številnim kadrovskim spremembam s sodelavci sestavil konkurenčno zasedbo, ki se je sposobna kosati tudi z najboljšimi klubi v državi. Krška igra sicer tako kot v lanski sezoni, tudi letos sloni na plečih posojenih nogometašev, v to skupino pa spada tudi Filip Dangubić. Mladi napadalec je blestel predvsem v prvi polovici jesenskega dela tekmovanja, ko je odločil dvoboje z Rudarjem in Celjem, ob tem pa prispeval delež še k nekaj točkam. V lanski sezoni član novomeške Krke je posojen s strani Rijeke, s katero mu poleti poteče pogodbe, sodeč po jesenskih predstavah pa ne bi smel imeti pretiranih težav z iskanjem novega delodajalca. Morda pa bo ostal tudi na sončni strani Alp, saj zanj že vlada nekaj zanimanja uglednejših slovenskih prvoligašev…

DOMINIK GLAVINA in JOHN MARY

Kamerunsko-hrvaška napadalna naveza je bila v jesenskem delu letošnje sezone gonilna sila Rudarja. Pri knapih je pred pričetkom sezone prišlo do korenitih sprememb. Dobili so novo upravo, nov je tudi predsednik, v klub so vstopili srbski vlagatelji in sestavili zasedbo, ki bi morala biti vsaj na papirju konkurenčna za mesta v zgornji polovici lestvice. A tudi zaradi številnih novih obrazov se Rudar ni uspel dokopati do želenih mest. Če v rezultatskem smislu Velenjčani ne morejo biti najbolj zadovoljni, pa so knapi v polno zadeli z izbiro dveh napadalcev. Za Dominikom Glavino in Johnom Maryjem je sanjska polsezona, skupaj sta dosegla kar 18 od skupno 27 golov. Dominik Glavina z desetimi goli celo vodi na lestvici strelcev oziroma zapisano drugače, si to mesto deli z Luko Zahovićem, Mary pa je z osmimi zadetki na tretjem mestu lestvice. Predvsem John Mary po svoji konstituciji precej spominja na bivšega napdalca Maribora, Mendyja. Če bo tudi spomladi nadaljeval v takem ritmu, se upravi Velenjčanov že zdaj lahko smeji ob pogledu na bančni račun. Nekaj podobnega velja za Dominika Glavino, če pa bodo Velenjčani zadržali obe vroči orožji, se lahko knapi v nadaljevanju sezone vključijo v boj za tako želeno četrto mesto, ki bi moralo še zadoščati za vstop v evropske pokale.

S tem seznam letošnjih odkritij seveda ni končan, saj je nase opozorilo še nekaj obetavnih nogometašev. Pri Aluminiju je pomembno vlogo igral Matic Vrbanec, ki s šestimi podajami spada med najboljše asistente lige, Janez Pišek igra čedalje pomembnejšo vlogo v celjski zvezni vrsti, Miran Srebrnič je sledil začrtani politiki goriškega kluba in priložnost na sredini igrišča ponudil Roku Grudini. Filip Janković, ki se v Domžalah ni uspel prebiti v ospredje, je po selitvi v Radomlje hitro dokazal, da so se mu ob Kamniški Bistrici morda prehitro odrekli, seznam pa bi lahko nadaljevali v nedogled.