Mandarić: Nikoli Olimpije ne bom izdal, prirasla mi je k srcu

Na koncu tega intervjuja vam bo dokončno jasno, ali bo gospod Milan Mandarić še kdaj v Olimpiji. V tem intervjuju Mandarića ne bom predstavljal osebno, ker mislim, da večina vas ve za njegov nogometni opus od njegovega odhoda v obljubljeno deželo pa do sedaj. Z MM smo se vrnili malo v preteklo dogajanje v Olimpiji ter aktualno, pogledali pa smo tudi v prihodnost. Na ta intervju pa sem poleg povabil še Žana Trunka, ki je videl, kaj pomeni prezenca Milana Mandarića. To kar sem videl in čutil sam takratnega oktobra 2018. 

Predsednik govori počasi, premisli kaj pove, predvsem pa nikoli grdo ne govori o nogometnih akterjih, pa vemo, da je marsikaj dal skozi.

Še preden sem postavil prvo vprašanje, je MMl sam nekaj povedal. Steve Jobs mi je rekel: »Vse imam, Milan, samo nekaj pa nimam. Videl si jahte, avtomobile, vile. Imam podjetje, ki je naredilo  produktov za 4 generacije. Nimam pa tistega, kar je najpomembnejše in to je zdravje.«

Najprej smo se vrnili v preteklost, ki nam je dala, kar nam je bilo pač namenjeno. Ne moremo je spreminjati, ker svet ni takšen. Vedno pa je zanimivo slišati mnenje MM, ki najboljše pozna to preteklost od poletja 2015 naprej.

Kaj vam je dala Olimpija in samo mesto Ljubljana v teh več kot 6 letih?

Kaj naj vam rečem. V Olimpijo sem prišel z veliko entuziazma, energije, vložil sem veliko financ. Vse zato, da naredim tisto, kar je Olimpija potrebovala, da se vrne v življenje, da se ponovno ve, kaj in kdo je ta klub. Kot takrat, ko sem bil še mlad in so tu v Ljubljani igrali Crvena Zvezda, Hajduk, Dinamo in Partizan.  Zadovoljen sem, ker smo bili v mojem obdobju vedno na vrhu ali blizu vrha, zelo mi je žal, ker nismo vsako leto osvojili prvenstva, predvsem za ti dve zadnji sezoni. Vem, da bi se nekatere stvari lahko naredile bolje. Več bi morali delati na odnosu z vami navijači, da skupaj uživamo v dobrih stvareh in da vidimo tudi slabše. Manjkalo je tudi to, da ljudje, ki so na glavnih položajih v mestu vidijo, da je Olimpija tu številka 1.

To sem tudi hotel vprašati v nadaljevanju. Kako ste bili zadovoljni s sodelovanjem z županom Ljubljane, g. Zoranom Jankovićem?

Z Zoranom Jankovićem nimam nobenih problemov. Ko sva se spoznala sem mu rekel, da če mi lahko pomaga, bom cenil njegovo pomoč. Kamorkoli sem prišel, je bil moj način poslovanja vedno enak. Tako v Standard Liegu, Nici, Charleroiu, Portsmouthu, Leicestru, Sheffieldu. Vedno sem najprej pristopil do nogometne zveze te države in se predstavil, kdo sem in kaj hočem ter kaj je moja nogometna misija. Potem pa sem vedno pristopil tudi do župana tega mesta. Da potrebujem njihovo podporo, da mi pomagajo, da so pozitivni, ničesar specialnega. Nikoli tega nisem storil z namenom, da hočem denar. Da se vrnem k Zoranu Jankoviću. Ni mi ušel, da tako rečem. Če pa mi ni pomagal, pa je mogoče tudi moja krivda in ljudi, ki so bili pri Olimpiji, ker oni so poznali tiste, ki delajo z županom. To so te stvari, ki bi se lahko naredile bolje. Tiste na terenu, kjer bi se lahko storilo bolje, da bi v Evropi igrali boljše. Jaz pa nisem gledal na svojo moč, entuziazem, finance in najbolj pomembno, na svoje zdravje. Vse sem dal za Olimpijo.

Na kar nekaj mestih sem prebral, da ste vložili med 20 in 25 milijoni evrov. Koliko torej?

Prava številka je 26 milijonov evrov. Takrat sem rekel, da bo za Olimpijo potrebno več denarja kot v Angliji. (smeh)

Lahko izpostavite najbolj pozitivno in tudi negativno stvar v vaši eri pri Olimpiji?

Najbolj pozitivna je sigurno prva sezona. V Velenju smo bili prvaki, ko je sodnik Kajtazović dosodil 11-metrovko in ko sem prišel takrat ven, sem rekel, da brez vas navijačev tega ne bi bilo. Ko se pogledate v ogledalo, morate biti zadovoljni s tem kar vidite, ne da vam to reče nekdo drug. Je bilo pa resnično lepo, ko se ti nekdo zahvali za dobro delo. Vsekakor pa sta najbolj negativni izkušnji zadnji dve sezoni. Veliko noči je bilo neprespanih, še vedno nisem prebolel tega. Imeli smo res veliko prednost, pa na koncu vse zakockali. Izgubili smo veliko iz športnega vidika, posledično tudi finančnega. V teh zadnjih dveh sezonah sem se počutil, kot, da mi je nekdo nekaj vzel.

Še eno vprašanje glede preteklosti. Kdo je bil najboljši trener v vašem obdobju?

Marko Nikolić.

Zakaj?

Pred kratkim sem bil z njim in ima veliko ponudb sedaj, ko ni več v Lokomotivi iz Moskve. Trener je eno, a najprej mora biti pravi človek in g. Marko Nikolić to je. Kaj meni pomaga, da bi bil samo predsednik, a ne morete se z menoj pogovarjati?! 10 dni sem se takrat trudil pokazati, da Nikolić ni takšen kot je izgledalo, ker vem, da ni, ampak mi na žalost ni uspelo. Na koncu se je Marko sam odločil, da je dovolj, da tudi ne more gledati, kaj vse se dogaja meni, zato je boljše, da se razidemo.

Sedaj pa k aktualnemu stanju. Niste več predsednik, zame boste večni predsednik, vseeno pa bi vprašal, kako vidite lestvico po jesenskem delu prvenstva.

Ne bi bilo ravno fer, da se pogovarjamo o tem, ker ima Olimpija dve tekmi manj. Lahko pa rečem, da je individualna kvaliteta zmajev fantastična, ampak potrebno jih je vklopiti v ekipo. To pa je druga stvar, to mora znati trener. 

Lahko kaj vprašam o trenerju g. Dinu Skenderju?

Seveda lahko, ampak ni fer z moje strani, da debatiramo o njem. Treba mu je dati čas. 

Ker poznate obstoječi kader, kje menite, da  Olimpija potrebuje okrepitve?

Mislim, da Olimpija potrebuje t.i. gol igralca. Nukić je dober, ampak Olimpija potrebuje takšnega, kot sem že omenil. Ne more zmagovati 1:0, da je 1:1, da se vleče in izvleče s takšnimi rezultati.

Sedaj drugič, ko je g. Adam Delius dokončno kupil Olimpijo. Kaj se je spremenilo od prvega poizkusa in kako vas je prepričal?

To je dobro vprašanje. Njegova upornost in ljudje okoli njega, tako so me prepričali, da Delius ima željo in sposobnost voditi Olimpijo. Hotel je v šport in v prvem poizkusu je iskreno rečeno dal predujem (250 tisoč evrov). Sedaj sem mu rekel, da cena ni pomembna, da je lahko tudi večja. Najbolj pomembno pa je, da se od te cene plačajo vs dolgovi, da ko dokončno grem, da se nikomur nič ne dolguje.

Koliko je sploh tega dolga?

Vsega skupaj okoli 2,2 milijona evrov. V tej številki je bila tudi investicija g. Željka Mandarića, ki pa je že poplačana. Tako, da dolga je okoli 800 tisoč evrov, vendar še ni vse poplačano. 

Torej dolga ni okoli 3 milijone, kot se je pisalo? 

Ne, ne, dolga je 26 milijonov, ki jih nikoli ne bo nazaj. (smeh) Da dodam še nekaj. Jaz bi moral dobiti 2 milijona evrov, ampak najprej morajo biti poplačani vsi dolgovi, šele potem sem jaz na vrsti. Prva pa je Olimpija.

Koliko je sploh vseh upnikov, ker se je pisalo tudi o številki 300?

Težko reči. Ni pa jih toliko. Treba je poplačati igralce, ki jih ni več tu. Oni pravijo, da morajo biti poplačani, Olimpija pravi drugače. Pa tudi agente. Številka upnikov je nekje med 150 in 200.

Kako je z dolgovi do nekdanjega trenerja g. Save Miloševića?  Ali držijo trditve, da ste ga vi enostransko odpustili in novim lastnikom obljubili, da boste zadevo uredili?

Potem ko smo se z novimi lastniki dogovorili o podrobnostih prevzema kluba in podpisali pogodbo, so oni tudi praktično prevzeli klub. Jasno so dali vedeti, tudi prek medijev, da ne bodo nadaljevali sodelovanja z Miloševićem. Jaz sem imel na njegovo delo v zadnjem času resne pripombe, a če ne bi novi lastniki želeli, da na njegovo mesto pride Dino Skender, ki je bil v Ljubljani še preden smo zaključili sodelovanje z Miloševićem, se to zagotovo ne bi zgodilo. Bil sem ZDA, ko so me prosili, da jim pomagam pri tem, ker so potrebovali moj podpis. Od bodočih lastnikov, ki so dobro vedeli kakšno pogodbo ima Savo Milošević, bi pričakoval, da v dobro kluba vztrajajo na tem, da z njim dosežejo dogovor še pred prekinitvijo pogodbe. Res je, da sem obljubil, da se bom osebno angažiral na tem, predvsem ker želim pomagati Olimpiji, a jaz Miloševića ne morem prisiliti v nič. 

Se vam zdi, da ko so Delius in njegovi sodelavci prevzeli Olimpijo, da gre vse v pravo smer? Tako na igrišču kot v pisarnah?

Težko mi je to odgovoriti in veste zakaj. Ljudem je treba dati čas in priložnost. Imajo željo in voljo, ampak bodo potrebovali podporo, ampak navijačev ne moreš prisiliti v to, moraš si zaslužiti. Da smo kot neki partnerji, klub in navijači.

Večino nas navijačev nekaj moti. Od skupščine naprej, 19.10., ni g. Delius povedal skoraj nič. Kdo bo zadolžen v klub za poslovni del, športni del, marketing…..Še do danes nismo izvedeli. 

Na to ne morem odgovoriti, ni fer do meniein kluba samega. Najbolj važna je samo Olimpija in nič drugega. Z moje strani vedno lahko dobijo pomoč, vse me lahko vprašajo. Vse zaradi Olimpije, zaradi vsega tega, kar sem v 6 letih dal Olimpiji. 

Vas je Delius, kdaj vprašal, koliko proračuna potrebuje Olimpija na letni ravni? 

Ni, ampak so naše knjige bile odprte in so njihovi odvetniki vse videli, kako in kaj, ko so opravljali revizijo. Videli so vse stroške. Kje lahko kaj povečajo, zmanjšajo, da so variabilni. Vse je bilo transparentno. 

Še dve vprašanji. Obstaja kakšen odstotek možnosti, da se še kdaj vrnete v zmajevo gnezdo

(par sekund tišine) Olimpija bo vedno moj klub, kot vsi drugi do sedaj in tudi Major Soccer League, katere eden od ustanoviteljev sem. Nikoli Olimpije ne bom izdal, nikoli ne bom vesel, če se zgodi napaka v njeno škodo, ali da gre v napačno smer. Vedno bom pozitiven do nje. Prirasla mi je k srcu, pustil sem družino v Ameriki in vse ostale posle, da dam sebe v Olimpijo. Da se vrnem nazaj. To je zgodba, ki je prišla do konca , ki je imela dobre plati in tudi tiste druge. Šla bo v zgodovino mojega življenja in jaz to cenim. 

Verjetno veste, da je novinar Športnega Dnevnika Ekipa postal PR Olimpije. Lahko en komentar glede tega?

V življenju nikoli nisem govoril grdih stvari. Ampak ne morem reči nekaj lepega za nekoga o katerem nimam mnenja. Stvari vedno same povedo vse.

Nismo še končali. Pa je Žan vprašal, kaj mlad človek potrebuje, da uspe v življenju.

Moj nasvet je enostaven. K čemerkoli pristopiš, bodi tu s srcem, ne samo z glavo. Čustva te ne smejo odvesti v napačno smer. Vedno bodi pošten, daj vse od sebe, da si boš zaslužil spoštovanje. Če ga nimaš, je potem veliko težje. Za vas mlade je veliko možnost v življenju. Biti moraš entuziastičen in najti pravo pot za sebe, kjer se vidiš. Tvoja mentaliteta se mora vklapljati s to potjo, ne da si nekje samo zaradi dobre plače in slave. 

In resnično zadnje vprašanje. Novinarji Zlatka Zahovića vedno vprašajo naslednje. Bo Maribor prvak? Jaz pa vas vprašam, ali bo Olimpija prvak?

Sigurno, ne bo druga. Tako, da prva ja.

Potem pa je sledilo presenečenje, ko je bilo konec formalnega dela intervjuja. Bom napisal v jeziku Milana Mandariča. 

MM: Može sad ja nešto, da vas pitam? 

Jaz: Pitajte. 

MM: Pa kako vi osobno vidite ovu situaciju pri Olimpiji? 

Domišljijo prepuščam tebi bralec.

Vir: Janez Borovnica