Adam Delius (FOTO: NK Olimpija Ljubljana)

Osemindvajseti september je datum, ko se je prvič javno začelo šušljati o tem, da bo Milan Mandarić prodal Olimpijo, klub pa naj bi šel v roke nemškemu milijonarju Adamu Deliusu, ki je tako za odkup enega največjih klubov pri nas bojda vložil vsaj 5 milijonov evrov. A prodaja ni stekla tako gladko – mnogi so za pozen prevzem (2. decembra, skoraj 2 meseca po uvodni novici) obtožili 86-letnega ameriško-srbskega poslovneža Mandarića, češ da naj bi namerno ustvarjal zdrahe in tako nenavadno zakasnelo prodajo kluba pospravil pod preprogo. Mandarić je izkušen maček, ki je svoja nerodna pogajalska stališča sicer že večkrat predstavil ljubljanski publiki, tako da bi bilo takšno sklepanje povsem legitimno. Toda vsako konfliktno situacijo je potrebno pogledati z dveh plati in tako je bilo tudi ob nakupu ljubljanske Olimpije. Spodaj si lahko preberete kako je poskus odkupa večinskega lastništva kluba potekal prvič, že dve leti nazaj.


Opis prvega poskusa odkupa kluba Adama Deliusa, ki se je zgodil že avgusta 2020 – vir: nkolimpija.si

Po hodnikih ljubljanskih Stožic se šepeta, da Delius pravega denarja sploh nikoli ni imel, zanimivo pa je brati tudi o tem, kako je prevzem Nemcu spodletel že kako leto poprej, ko ga je Mandarić obtožil za navadnega prevaranta. Podobno zanimivo je izpadla tudi novinarska konferenca pred kratkim, ko sta ga s podobno žaljivko označila nenadno odpuščena Mladen Rudonja in Robert Prosinečki. Da Deliusov, sicer manj kot enoletni režim v Olimpiji izpade še bolj nenavaden, pa si lahko samo ogledamo na primeru prihodov osiješke falange igralcev in istočasno Dina Skenderja, neizkušenega Osiječana, ki z izjemo trimesečnega obdobja pri Osijeku nikoli ni treniral resne nogometne ekipe. Poleg so sicer pripeljali še njegovega brata Marina, ki je opravljal delo tehničnega direktorja in skrbel za kopičenje hrvaških igralcev v zadnjih prestopnih rokih. Čudna opazka je tudi število (pre)pogostih napak 27-letnega izkušenega vratarja Ivana Banića, ki je vrata zmajev branil od zimskega prihoda do zadnje tekme sezone, ekipe zmajev pa ni zapustil vse do začetka tega tedna, torej kar sredi priprav. Vse omenjene zadeve (od katerih sem jih kar nekaj izpustil) mejijo že na mejo bizarnosti – zato se je vredno vprašati, kdo sploh sta Adam Delius in Igor Barišić, in kakšni so njuni nameni v NK Olimpiji?

Deliusova desna roka Igor Barišić, ki se uradno navijačem še ni predstavil – vir slike: delo.si

Če začnemo na začetku, od kod Deliusu sploh dovolj premoženja za nakup ljubljanskega kluba? Po informacijah na spletni strani northdata.de, ki beleži premoženja in prihodke podjetij v Nemčiji, ima Adam Delius v lasti nepremičninsko podjetje registrirano na ime Delius Immobilien AG – podjetje pa je imelo konec leta 2020 za okoli 3,620,000 evrov sredstev na aktivnem računu, torej precej manj za kolikor je Delius kupil klub. O podjetju in Deliusovih nepremičninah kaj dosti ne pove niti njihova uradna spletna stran, kjer razen dejstva, da je podjetje aktivno že več kot 30 let, ne piše prav dosti drugih preverljivih informacij. Po poročanju spletne strani immobilienscout, kjer je označeno število nepremičnin, s katerimi posluje Deliusovo podjetje, pa ima le-to v lasti natanko 1 (eno)! stanovanje v Munchnu, ki ga oddaja za 15,000 evrov na mesec. Polega tega naj bi sicer prek agencije oddajal še 45 nepremičnin, a njihovih točnih lokacij ni bilo mogoče najti.

Edini nepremičninski objekt v lasti Deliusa po informacijah na spletu – vir:immobilienscout.de

Delius, po poročanju portala Dnevnik, Olimpije sicer ni kupil prek premoženja v nepremičninskem podjetju, pač pa prek podjetja Revisoire Sportmanagement, ki ima 74% delež lastništva zmajev. A tudi tu ni vse prepričljivo – podjetje je lani z letnimi prihodki zaslužilo zgolj nekaj več kot 30,000 evrov. Olimpija, na drugi strani, je imela v letu 2021 skoraj za 8,000,000 evrov odhodkov. Od kod Deliusu kapital, si ga je morda izposodil? Ga sploh ima?

Če beremo med vrsticami po minuli novinarski konferenci Prosinečkega, dobršnih sredstev v Ljubljani res ni. Četudi je v eri Deliusa v Olimpijo prišlo kar 17 igralcev v dveh prestopnih rokih, jih je bilo od tega kar 6 posojenih za kratek čas, ostali pa so v Ljubljano prispeli brez odškodnine. Da je stanje v klubu že bolj majavo in da so plače igralcev neredne, smo lahko slišali kar iz ust ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je v intervjuju za Sportklub povedal: “Igralce sem še povprašal, ali imajo redne plače in dobil negativen odgovor. Moj nasvet vodstvu je bil, da so v klub vložili sedem milijonov evrov, a medijsko zgodbo ne morejo dobiti na kratek rok. Osnovna naloga je, da plače izplačujejo redno in da poplačajo dolgove za nazaj. Druga stvar je rezultat, za kar rabijo čas. Razšli smo se z njihovo obljubo, da bodo plače izplačali.

Za izplačilo igralcem je moral posredovati kar ljubljanski župan – vir slike: siol.net

Obljubo so navsezadnje izpolnili, a so za izplačane plače najeli kar kredit, župan pa je dokončanje izplačila preveril kar prek direktorja banke. Tudi to je bil eden izmed razlogov zaradi katerih je bila zloglasna ponedeljkova novinarska konferenca prestavljena. Če zgodbo povlečemo še dalje, zanimivo je izpadlo tudi dolgotrajno čakanje na izdajo kart za četrkovo evropsko tekmo, karte so namreč ven prišle komaj v torek – dva dni pred evropskim obračunom. Do sedaj so v Ljubljani prodali bore malo kart, zgolj nekaj več kot 100. Mar ne bi bilo smiselno privabiti čimveč navijačev?

O Deliusovih ter Barišićevih problemih ob vodenju kluba bi lahko naštevali, vsekakor pa se zdi, da vse skupaj že presega kolobocije, ki so se dogajale pod Milanom Mandarićem. A najbolj čudno se zdi, da Delius sam nikoli ni zares izrazil prave želje o nakupu kluba, z izjemo bizarnega intervjuja z RTV Slovenijo, kjer je 14. oktobra zatrdil: »Zaljubil sem se v Ljubljano. Bil sem na stadionu in videl navijače. To je bilo posebno doživetje. Odločitev seveda ni bila lahka, saj sem podjetnik. Zelo intenzivno sem razmišljal. Končno odločitev sem sprejel v mestu, ko sem pil kavo. Ljudje so bili zelo prijazni. Tisto noč sem nato ob 2.30 sam sedel na mostu, poleg mene pa je bil zmaj. Nobenega drugega ni bilo, saj smo bili srede pandemije. Začutil sem, da želi zmaj priti do mene. Zame velja filozofija, da se klub ne prodaja. Če bom zbolel, potem je treba seveda razmisliti. Želim zgraditi trdne temelje, a uspe mi lahko le, če sem dobrodošel. Če nisem dobrodošel, sem napačen predsednik.«

Adam Delius se je doslej predstavil kot nenavadna karikatura v vodstvu kluba: vir slike – nkolimpija.si

Kaj so pravi motivi Adama Deliusa? Je to legitimno vodenje nogometnega kluba, ali pa Olimpija znova pada v past, iz katere se bo težko rešila? V svoji kolumni (https://snportal.si/drugo/kolumna/olimpija-ladja-ki-ne-pluje-nikamor-in-se-le-utaplja/) sem oktobra že namigoval na sumljiv način vodenja, ki ga lahko pričakujemo, prav tako pa omenil upor tako imenovane “ulice”. Green Dragonsi so svoje nestrinjanje že dokazali na ponedeljkovi novinarski konferenci, ko je iz stola in ven iz novinarske sobe letel na novo ustoličeni trener Albert Riera… Kaj pa nas čaka v četrtek? Bo “ulica” prvič ukrepala tudi na slovenski nogometni sceni, ali pa se bo absurdna tragikomedija po imenu Olimpija še naprej nadaljevala v slogu kot se je doslej.

Navijači Olimpije so enkrat že ukrepali, se obeta pravi upor proti vodstvu kluba? – vir slike: STA Youtube
Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od Jure Vitulič
Naloži več novic iz Kolumna

Dodaj odgovor

Poglejte še

Koper je prebudil Kotnika, priznanje za igralca kroga ponovno roma na Primorsko

Drugič v tej sezoni je igralec kroga v Prvi ligi Telemach postal Andrej Kotnik. Ob visoki …