FOTO: Ne le Riera in Muslimović, Zavrč je bil tudi poligon za mlada imena
Foto: Jure Banfi
Prah po odločitvi Zavrčanov, ki so izstopili iz 2. SNL in po razpustitvi članskega moštva, se še ni povsem polegel. Zavrč je bil vse do poletne (prisilne) vrnitve v drugi rang slovenskega nogometa tri sezone pomemben dejavnik prvoligaškega dogajanja, kar sta na svoji koži močno občutila tako Maribor kot tudi Olimpija.
Zavrčani so v državnem prvenstvu Mariborčanom in Ljubljančanom zadali po tri poraze, Haložani pa so bili za največja kluba nemalokrat trd oreh. V Halozah so, kljub dejstvu, da je Miran Vuk na trenutke pogosto posegal po nevsakdanjih prijemih in številnih kadrovskih rošadah, vselej sestavili konkurenčno zasedbo. Miranu Vuku, ki je bil vse do poletne srčne kapi alfa in omega kluba, se je ob omembi prestopnega roka v očeh pojavila iskrica in nemalokrat je bilo moč prebrati, da se je završki župan malce preveč vživel v vlogo menedžerja v dobro znani računalniški igri “Football Manager”.
A roko na srce, Vuk je v slovenski prostor zvabil nekaj zvenečih imen. Le kdo bi si še pred završkimi kadrovskimi potezami upal napovedati prihod sicer že nekoliko ostarelih Alberta Riera in Zlatana Muslimovića. Dvojec v Halozah vsaj na igrišču ni pustil bog ve kako globokega pečata, a vsaj za Španca velja, da je nekajmesečno epizodo v Zavrču ohranil v precej lepšem spominu kot pa tisto na koprski Bonifiki.
Nista pa bila zgolj Riera in Muslimović edini zveneči okrepitvi Zavrčanov, saj so se lahko v Halozah pohvalili še z nekaj zvenečimi imeni. V završkem dresu je v treh sezonah in v 108 prvoligaških tekmah zaigral kar 101 nogometaš, prostor za dokazovanje pa so dobili tudi nekateri mladi nogometaši. Aleks Pihler in Jure Matjašič sta si z dobrimi predstavami priigrala tudi poziv v člansko izbrano vrsto Slovenije. Za vas smo v foto zgodbi pripravili pregled najbolj zanimivih imen.
Ovbokha Agboyi je bil edini afriški nogometaš, ki si je v treh prvoligaških sezonah nadel završki dres. Nigerijec je zaigral v zadnji sezoni, ki jo je Zavrč preživel v 1. SNL, kljub dejstvu, da v 12 tekmah ni pustil globljega pečata, pa so se lahko v Halozah pohvalili s članom nigerijske reprezentance do 20 let. (Foto: Jure Banfi)V završkem golu se je predstavilo tudi nemalo vratarjev. Haloško mrežo sta tako čuvala otroka Maribora, Marko Pridigar in Marko Ranilović, pa Nikola Petrović, produkt Partizana, ki je s črno-belimi igral tudi v Evropi, a je v Halozah zaslovel tudi po dejanjih izven igrišč. Najbolj zveneče ime v golu Zavrča pa je bil zagotovo Pavol Bajza, saj se je lahko Slovak, ki je v Halozah izstopal tudi z jeklenim konjičkom, s štirimi nastopi v italijanski Serie A. Danes igra v drugi danski ligi. (Foto: Jure Banfi)Tudi Veljko Batrović je dres Zavrča nosil v zadnji prvoligaški sezoni, mladi Črnogec pa je bil eno od odkritij sezone. S šestimi zadetki je bil prvi strelec kluba, izkupiček pa bi bil verjetno še boljši, če ga ne bi spomladi zaustavila poškodba. Čeprav mu je Vuk ob koncu minule sezone napovedal selitev v enega od zvenečih klubov v tujini, se ga je povezovalo tudi z Olimpijo in Mariborom, z B ekipo vijolic pa je nekaj tednov treniral pred prestopom v Domžale. (Foto: Jure Banfi)Ob že omenjenem navdušenju Vuka nad kadrovanjem ni bilo lahko obdržati mesta v završki slačilnici. Lovro Cvek je završki dres nosil dve sezoni, v tem času pa je s svojo delavnostjo hitro utrdil svoj status med privrženci kluba. Marljivi delavec na sredini igrišča je z 59 tekmami tretji na večni prvoligaški lestvici Zavrča, danes pa skupaj z Jakšićem in Tahirajem igra za sosednji Aluminij. (Foto: Jure Banfi)Močno se je v srca haloških navijačev vtisnil tudi Toni Datković. Produkt Rijeke in velik navijač Hajduka se je v Haloze preselil kot vezist, a se je otrok nogometne družine iz anonimneža sčasoma prelevil v enega najboljših branilcev slovenskega prvenstva. V letu in pol, ki jih je preživel v Halozah, je med pristaši Zavrča postal sinonim za trdo delo, ki ga bo v prihodnosti verjetno popeljalo še daleč. Trenutno branilca Kopra se je že poleti omenjalo v povezavi s španskim Getafejem. (Foto: Jure Banfi)Denis Glavina se je ob slovensko-hrvaški meji obdržal zgolj nekaj mesecev. Tako kot še nekaj bivših članov Zavrča, je tudi mlajši brat trenutno prvega strelca lige Dominika Glavine na svoji koži občutil impulzivnost Vukovih odločitev. Bočni branilec se je v Haloze preselil z bogatimi izkušnjami iz tujine, navijači RNK Splita pa so ga pred leti izbrali tudi za najboljšega klubskega igralca sezone. (Foto: Lado Vavpetič)Josip Golubar spada med izjemno redke nogometaše Zavrča, ki so pri Miranu Vuku dobili še drugo priložnost. Vuk ob Golubarjevi selitvi v Olimpijo ni skrival razočaranja nad potezo Varaždinca, ki je bil v prvi epizodi v Halozah gonilna sila kluba in s 13 goli med najzaslužnejšimi, da so se Zavrčani prebili v 1. SNL. Dolgonogi vezist je izstopal predvsem s hitrim prvim korakom in tehničnim znanjem, a je kmalu po selitvi v prestolnico staknil hujšo poškodbo, zdravstvene težave pa so ga spremljale tudi po vrnitvi v Zavrč. (Foto: Jure Banfi)Eros Grezda v Zavrču ni dočakal prave priložnosti, saj je v prvoligaški konkurenci v treh nastopih zbral vsega 11 minut. Nekdanji član Aluminija se je tako vrnil na Hrvaško, z dobrimi predstavami v dresu Lokomotive pa se je prebil vse do vabila v člansko izbrano vrsto Albanije. (Foto: Jure Banfi)Doris Kelenc spada med junake, ki so bele popeljali v prvoligaško druščino, v kateri je nekdanji član Drave, Rudarja in Kopra vztrajal še dve leti, nato pa se je odločil za selitev v Avstrijo. Kljub temu se lahko priljubljeni “Kela” pohvali z drugo najvišjo številko nastopov, za Zavrč je zbral 64 nastopov, v zgodovino kluba pa se bo vpisal kot najboljši prvoligaški strelec. Z 12 zadetki si namreč deli prvo mesto. (Foto: Jure Banfi)Med tiste, ki so v kratkem času opozorili nase, lahko uvrstimo tudi Tomislava Kiša. Talentirani hrvaški napadalec v splitskem Hajduku nikoli ni dočakal prave priložnosti, v Zavrču pa je hitro pokazal svoje znanje. V 14 tekmah je dosegel šest zadetkov, kar ga je za kratek čas vrnilo na Poljud, od tam pa se je kmalu preselil v Belgijo. Danes je član drugoligaša Cercle Bruggeja. (Foto: Jure Banfi)Z nazivom prvega strelca Zavrča pa se lahko pohvali tudi Dino Kresinger. Izkušeni hrvaški napadalec se je v Haloze preselil po uspešni avanturi v Avstraliji, s čimer je Zavrču zagotovil tudi nekaj pozornosti z dežele “tam spodaj”. Visokorasli napadalec je za 12 zadetkov potreboval 44 nastopov, danes pa skupaj z Nikolo Šafarićem, Josipom Golubarjem, Ivanom Novoselcem in Dariom Jertecem, nekdanjimi Zavrčani, v lovu na vrnitev med najboljše klube pomaga Varaždinu. (Foto: Jure Banfi)Jure Matjašič je edini nogometaš Zavrča, ki je v Halozah ostal vse tri sezone. Krilni vezist je klubu pomagal že do preboja v prvoligaško konkurenco, v kateri je zbral kar 90 nastopov. Otrok ptujske Drave se je spomladi z uspešnimi igrami prebil tudi do debija v članski izbrani vrsti, po haloškem izpadu v drugoligaški rang nogometa pa je novo domovanje našel v Domžalah. (Foto: Jure Banfi)Med zanimivejše prišleke v krstni prvoligaški sezoni Zavrča spada tudi Rene Mihelič. Nekdaj čudežni deček Maribora je za Zavrč odigral vsega šest tekem, od Haložanov pa se je poslovil z zadetkom v mreži Celja. (Foto: Jure Banfi)Zlatan Muslimović je bil prava bomba lanskega poletnega prestopnega roka. Vukovim besedam o prihodu nekdanjega napadalca reprezentance BiH smo se na začetku še cinično nasmihali, ko pa je nekdanji član italijanskih prvoligašev okrepil završko barko, je sledila še odmevnejša bomba. Muslimović se v pol leta ob slovensko-hrvaški meji ni dokazal ravno za pravo okrepitev, saj je v 12 nastopih dosegel vsega zadetek. Premalo za svoj status in sloves. (Foto: Jure Banfi)Zavrčane je v 1. SNL vodilo šest trenerjev. Haložane je med prvoligaše povedel Viktor Trenevski, sledila je epizoda Željka Orehovca in Ivice Solomuna, ki je tako kot Slavko Matić Zavrč vodil v dveh obdobjih. Prav pod Matićem so Zavrčani igrali najlepši nogomet, prava komedija zmešnjav pa je sledila po njegovi selitvi na Koper. Peter Pacult je v Haloze prišel z velikimi pričakovanji, kot prvi strelec avstrijske Bundeslige in nekdanji avstrijski prvak z Rapidom, a je Vuk obupal že po eni tekmi, bojda zaradi preprek v jeziku in možnosti sporazumevanja. Sledila je kratka epizoda še enega nogometnega genija, a je tudi Milko Đurovski puško hitro vrgel v koruzo, zmeda pa je klub naposled pahnila vse do dodatnih kvalifikacij za prvoligaško obstanek. (Foto: Jure Banfi)Aleks Pihler se je v kaotični sezoni 2015/16 znašel odlično. Po sezoni v drugoligaškem Triglavu je mladi vezist hitro prevzel niti završke igre, z dobro sezono pa si je poleti priigral vrnitev v matični Ljudski vrt, kjer se je nepričakovano prebil do mesta v začetni enajsterici, temu pa je sledil še poziv v člansko izbrano vrsto. Pihler je tako najboljši dokaz, da je Zavrč kljub negativnemu slovesu pri večini javnosti dobro delal tudi z mladimi nogometaši. (Foto: Jure Banfi)“Prihaja Alberto Riera,” so konec lanskega poletja sporočili iz Haloz. Nekdanji španski reprezentant in član Liverpoola, Galatasarayja, Olympiakosa in številnih drugih klubov je predstavljal prišleka, s katerim je slovenski nogomet nase opozoril tudi številne tuje medije. Čeprav tako v završkem kot koprskem dresu ni pustil globljega pečata, pa bo ostal vtis, da je bil Riera po Robertu Prosinečkemu drugo najbolj zveneče ime, ki je do zdaj zaigralo v slovenskem državnem prvenstvu. (Foto: Jure Banfi)In za konec še Nikola Šafarić. Nizkorasli vezist je bil še eden v vrsti nekdanjih reprezentantov. Nekdanji član Varteksa in Rijeke za Hrvaško odigral tri srečanja, dobro leto in pol pa je bil tudi pomemben adut Zavrča. Z 51 nastopi si še vedno lasti peto mesto klubske lestvice, od završkega dresa pa se je med zimskim premorom sezone 2014/15 poslovil s petimi doseženimi zadetki. (Foto: Jure Banfi)