Dvoboj konkurentov za četrto mesto brez zmagovalca

[leagueengine_show_season_match lid=7 sid=1156 mid=4685]

Na zadnji tekmi prvega pomladanskega kroga sta sena Bonifiki pomerila Koper in Celje. Obetala se je zanimiva predstava dveh enakovrednih ekip, ki naj bi se borili za Evropo. Veliko je bilo kalkulacij in ugibanj, s kakšnima ekipama naj bi nastopil tekmeca, saj je pri obeh če zimo prišlo do precej sprememb.  Kljub nekaterim sponzorsko investitorskim nejasnostim sta kluba sestavila relativno močni ekipi, ki bosta zdaj morali svoje potrdili še na igriščih.

Prvi so prek Rahmanovića  zapretili Celjani. Razen tega sta bili ekipi enakovredni, igra pa se je s precej napačnimi podajami večinoma odvijala na sredini igrišča. Celjani so nato iz minute v minuto postajali nevarnejši, Požeg Vancaš je poskusil z razdalje, iz ostalih akcij pa do strelov na vrata niso prišli. Na drugi strani se je edina nevarna kombinacija Kopra po preigravanju Valencie končala z ofsajdom.  Celjani so borbeno, na momente tudi grobo, igro obvladovali teren in domači strateg Pamić je ob igrišču postajal vse nervoznejši. Pred vrati enih in drugih se medtem še naprej ni dogajalo nič zanimivega. Do prvega strela pri domačih je po akciji Pranjića prišel Ibričić, a je Kotnik žogo z lahkoto ujel. Ko je že izgledalo, da se bo razmeroma dolgočasen polčas končal brez golov in tudi brez pravih priložnosti, pa so udarili gostje. Rahmanović je lepo podal razigranemu Požeg Vancašu, ta pa je mojstrsko našel Pungerška, ki je prehitel koprsko obrambo, se znašel sam pred vratarjem in ga tudi rutinirano premagal. Celjani so tako izkoristili že prvo priložnost, a glede na videno je bilo njihovo vodstvo povsem zasluženo. Domači pravih ambicij v napadu namreč niso prikazali.

Že v enem prvih napadov nadaljevanja bi lahko gostje prednost podvojili. Po akciji Rahmanovića in Volaša je slednji z nekaj metrov nastreljal domačega vratarja Neneziča. Po prekršku nad hitrim Valencio so domači prišli do prostega strela s strani, po katerem so dosegli izenačenje. Pranjić je lepo podal pred vrata, tam pa v veliki gneči nihče ni uspel prav posredovati in žoga je končala v mreži, strelec avtogola je bil na koncu Džinič. Celjani so po tem za njih nesrečnem dogodku krenili po novo vodstvo, ponovila pa se je slika s prvega polčasa. Veliko so bili pri žogi, kombinirali okrog domačih vrat, do pravih priložnosti pa niso prišli. To jim je uspelo šele sredi polčasa, ko je dolgo podajo na drugi strani ujel Barišić, nato pa iz težkega položaja streljal na vrata, Nenezić je branil, Volaš pa se je v sredini jezil, da bi moral podati. Koprčani so poskušali predvsem iz protinapadov, a niso bili dovolj hitri, saj razen morda Valencie niso imel prav veliko razpoloženih igralcev. Deloma zaradi slabe predstave, deloma zaradi poškodb, je Pamić že 20 minut pred koncem opravil vse tri menjave, medtem ko je bil Jovičević na drugi strani bolj zadovoljen. Kozli so vendarle postajali nevarni, po hitrejši kombinaciji sta v izjemno priložnost prišla Belima in Vekič, a sta se zapletla. A tudi grofje se še niso zadovoljili s točko, najnevarnejši je bil Rahmanović, ki je prostega strela lepo natančno meril, a se je vnovič izkazal vratar Kopra. A so se gostom plani malo podrli pet minut pred koncem, ko je Hadžić dobil še drugi rumeni karton in moral predčasno pod prho. Domači so res že v naslednji akciji zadeli, a je sodnik Obrenović gol razveljavil, saj naj bi Pučku pri podaji žoga ušla prek črte. Domači so poskušal na silo še kaj storiti, a je zmanjkalo časa in končalo se je z remijem.