Aleš Mertelj: “Bolj kot na število nastopov sem ponosen na številne lovorike!”

Tudi Aleš Mertelj je v soboto sodeloval pri prigarani zmagi nad Rudarjem, ki se je v Ljudskem vrtu več kot zgolj dostojno upiral favoriziranemu nasprotniku. Za Gorenjca je bila zmaga nekaj posebnega, saj je šlo, čeprav je na igrišču preživel vsega nekaj minut, za jubilejni 300. nastop na uradnih tekmah Maribora.

Mertelj, ki je za kapetanom Tavaresom nogometaš z najdaljšim stažem v mariborski slačilnici, je po zmagi priznal, da so občutki po že 300. nastopu nekaj posebnega. Nenazadnje je Mertelj po Marcosu Tavaresu, Tomislavu Prosenu, Alešu Križanu, Herbertu Vabiču, Mladenu Kranjcu in Gregorju Židanu šele sedmi nogometaš v zgodovini kluba, ki mu je uspel takšen dosežek. “Občutek je izredno poseben, saj gre za velik klub, ki se lahko meri tudi v Evropi. Ko odigraš toliko tekem, si izredno vesel, še bolj pa sem vesel in ponosen na vse lovorike. Lovorike in zmage štejejo največ, ob tem pa tudi posebni dogodki in konec koncev potovanja in številni krasni stadioni. Vse doda nekaj svojega in te izoblikuje kot človeka, ne zgolj kot nogometaša, tudi izven igrišča, tako da sem izredno vesel, da sem lahko v tako velikem klubu del te druščine. Verjamem, da bo tekem še več, prav tako kot tudi lovorik in zmag,” je priznal vsestranski nogometaš.

Sobotno slavljenec je v vijoličastem dresu debitiral 8. julija 2009, v tekmi Superpokala proti Interblocku, ki so jo Štajerci dobili s 3:2. Nekdanji reprezentant Slovenije je bil del vseh zadnjih velikih uspehov, ob njem pa se je zvrstilo že veliko nogometnih imen, kot je poudaril sam, pa je ne glede na kadrovske spremembe podpora navijačev vselej ostala enaka oziroma le še raste: “Težko je primerjati ekipe in posameznike, kajti vsaka ekipa, vsaka postavitev na igrišču, je zgodba zase, ampak še vedno vidim izredno motiviranost, podpora klubu se ni spremenila niti malo, kvečjemu je še večja, čutimo še bolj pozitivno ozračje, nastala je enkratna energija. Klub se z leta v leto dviga v vseh elementih in to je vidno na vsakem koraku, tudi v mestu in tudi Mariborčani to čutijo in lahko sem vesel, da sem del tega že toliko časa.”

Čeprav je bil v preteklosti izredno pomemben člen začetne enajsterice, po poletni pomladitvi eden od starejših članov mariborskega moštva pobira le še drobtinice, saj je v letošnji izdaji državnega prvenstva zbral vsega pet nastopov, nazadnje se je v začetni enajsterici znašel v šestem krogu, ko so Mariborčani tudi zadnjič okusili grenkobo poraza. Vsestranski vezist, ki pa se je v zadnjih letih znova prelevil predvsem v bočnega in osrednjega branilca, priznava, da letošnji položaj ni najbolj prijeten: “Tudi sam sem pričakoval več, ampak takšen je nogomet in šport. če se trener tako odloči, odločitev spoštujem. Že prej sem omenil, da smo profesionalci in svoje delo opravljam maksimalno, trudim se na treningih in dokazujem trenerju. Če se trener ne odloči za mene, ne morem ničesar spremeniti. Želim le dobro ekipi in nikoli ne bom delal proti ekipi. Pomemben je vsak člen v ekipi, ne šteje zgolj ekipa na igrišču, česar morda kdo ne vidi. Kot pa sem že dejal, si seveda želim igrati, saj so prav tekme merilo nogometaša, ki te kažejo in delajo dobrega.”

Ob koncu sobotne novinarske konference se je jubilant ozrl še v prihodnost: “Samo, da bo zdravje, da lahko čimvečkrat igram. Pri 200 odigranih tekem sem rekel, da bi bil vesel, če bi lahko ponovil dosežek nekaterih igralcev, ki odigrajo 500, 600 tekem, vendar pri nogometu nikoli ne veš. Številke štejejo po koncu kariere, lovorike pa so tiste, ki štejejo največ, ravno tako kot prijetni dogodki, ki jih imamo s prekrasnimi navijači res veliko.”