Iztok Kapušin: “Z igranjem na rezultat in destrukcijo igre pozabljamo na razvoj igralcev!”

Novomeščani so se nekoliko presenetljivo znašli v elitni družbi Domžal, Maribora in Olimpije, trojice polfinalistov letošnjega pokalnega tekmovanja. Dolenjci so pripravili dvojno presenečenje. V minulem tednu so farmacevti dobili srečanje v Velenju, a so izkušenejši knapi že po pol ure povratnega dvoboja izničili zaostanek in zdelo se je, da bo Rudar prišel do rutiniranega napredovanja v polfinale.

Krka je bila z nogo in pol že v grobu, saj so imeli Velenjčani še nekaj zrelih priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Kazen za to je prišla v sodniškem dodatku prvega polčasa, ko je Miha Kostanjšek z evrogolom razparal mrežo Rudarja in soigralcem vlil dodatnega goriva. Še z drugim golom v nadaljevanju je bil prav Kostanjšek najzaslužnejši, da se je drugoligaš nenadejano prebil med štiri najboljša moštva. “Občutki po takšni zmagi so dobri. Res pa je, da se že osredotočamo na prvenstvo in sobotno tekmo s Triglavom. Lepo se je spomniti na ta uspeh, vendar smo z mislimi že pri prvenstvu, v katerem moramo popraviti vtis,” je bil dan po zmagi uvodoma kratek eden od tvorcev uspeha, novomeški strateg Iztok Kapušin.

Slednji je bil z nami, tako kot vselej, iskren in je po prespani noči priznal, da bi lahko Rudar ob polčasu glede na prikazano igro vodil z večjo razliko, a je tik pred odmorom potek srečanja preobrnil gol Kostanjška: “Čeprav smo skupaj s sodelavci v pripravo na tekmo vložili veliko napora, vse od analize tekmeca ter taktične in psihološke priprave igralcev, v prvem polčasu nismo delovali dobro, čeprav smo se maksimalno pripravili na tekmo. Bili smo preslabi, nebogljeni in neprepoznavni, nič ni delovalo. Verjetno smo si v prvem polčasu zaslužili še višji zaostanek, a smo v zadnji sekundi prvega polčasa z nekaj sreče in znanja Kostanjška prišli do evrogola, ki nas je vrnil v igro. Fantom sem dan po tekmi dejal, da je bil to ključni trenutek tekme. V slačilnici med polčasom nisem kaj posebnega vplival na njih. Zgolj pokazal sem, da moramo v drugem polčasu stati višje in se ne preveč pomikati proti obrambi.”

 

“Prvi zadetek Kostanjška je bil ključen, ki nam je dal krila. V drugem polčasu je bilo, kot da bi na igrišče pritekla druga tekma. Igralci so leteli po igrišču in remi je zaslužen, čeprav bi lahko tudi zmagali. Tudi gostje so sicer ob koncu tekme imeli nekaj priložnosti, a je bil tedaj zmagovalec že odločen. Mislim, da smo bili v treh četrtinah igralnega časa obeh tekem bili boljši nasprotnik in smo se zasluženo uvrstili v polfinale Pokala Slovenije. Zagotovo je prvi gol igralcem dal dodatna krila, mojstrovina Kostanjška je psihološki nivo igralcev dvignila na višji nivo in potem je ekipa spoznala, da zmore in lahko gremo v polfinale,” je svojega varovanca, ki je v letošnji sezoni eden redkih staroselcev iz prvoligaškega kadra, pohvalil nekdanji trener Celja, ki se je pred sezono vrnil na Portoval, na katerem je že deloval kot trener in igralec.

Kot je poudaril tudi Kapušin, si čestitke za napredovanje zasluži celotna ekipa, kljub vsemu pa nismo mogli mimo vratarja. Darko Marjanović, sicer starejši brat poleti preminulega Damjana, je z obrambami tako v Velenju kot Novem mestu poskrbel, da so lahko Novomeščani sploh upali pomisliti na polfinale Pokala Slovenije. “Marjanović je posebna zgodba, bil je praktično pozabljen otrok novomeškega nogometa. V njem sem prepoznal kakovost, na treningih je resen, zagnan in profesionalen, zato menim, da je lahko pred njim lepa kariera. Čeprav mu morda manjka kak centimeter, ima dobro motoriko in izreden refleks. Zagotovo je bil eden ključnih igralcev v obeh tekmah z Rudarjem in smo tudi po njegovi zaslugi napredovali v polfinale,” je poudaril Brežičan na novomeški klopi, ki pa ob tem ni pozabil omeniti Matea Barukčića, ki ravno tako dobiva priložnost za branjenje novomeške mreže.

Časa za veselje po pokalnem uspehu ni bilo veliko, kot je poudaril naš sogovornik, so se v dolenjski prestolnici že dan po tekmi lotili temeljite priprave na sobotno gostovanje Triglava. Novomeščani so bili prav ob Kranjčanih papirnati favoriti za vrh lestvice, a je tudi igralski osip poskrbel za nekoliko drugačen razplet na igrišču. Orli so za Krko verjetno že predaleč, kar priznava tudi Kapušin, zato pa bo jutrišnji dvoboj ključen v lovu na drugouvrščeni Dob, ki po izbrisu završkih rezultatov v drugi tretjini tekmovanja Krki beži za enajst točk- “V prvenstvu zelo nihamo. Težava je tudi v tem, da se z izjemo Triglava, Doba in Brežic vsa ostala moštva zaprejo in igrajo bunker. V takšni igri se težko znajdemo. Na tem mestu strokovnim delavcem v drugi ligi namenjam kritiko, saj z igranjem na rezultat in destrukcijo igre pozabljamo na razvoj igralcev in igre. V drugi ligi je polovica igralcev, kakšnih sto, rojena v letih 1997, 1998 ali še kasneje. Cilj vseh nas v drugi ligi mora biti priprava mladih fantov na višjo raven nogometa in nastopanje na prvoligaškem nivoju. S takšnim pristopom, torej z bunkerjem in nabijanjem žoge čim dlje od svojega gola, pa ne bomo dosegli želenega razvoja mladih igralcev,” je bil do svojih stanovskih kolegov kritičen 42-letnik.

Kako ne bi bil, ko ima tudi sam v svoji slačilnici precej golobradih mladeničev. Matej Potokar, ki je rojen leta 1996 in ima tudi nekaj prvoligaških izkušenj, je za večino domačih fantov že pravi veteran, saj so v Krki po izpadu iz prvoligaške konkurence v ospredje potisnili tudi nekaj produktov domače nogometne šole. Matej Trščinar, Jaka Kožar, Jaka Novak in Erik Juršić, vsi štirje rojeni leta 1997, niso izpustili niti tekme, kar velja tudi za Davida Tijanića, sicer posojenega nogometaša Olimpije, pomembno vlogo po selitvi na Portoval pa je v ekipi dobil tudi Žan Florjanc, nekdanji član Maribora. Ob tem pa se z zahtevami članskega nogometa spoznavajo tudi fantje iz letnika 1998, ob Denisu Dediću in Patriku Horženu je največ priložnosti dobil Luka Kambič, ki je v 2. SNL dosegel tudi dva zadetka, v polno pa je meril tudi na prvi četrtfinalni tekmi. “V naši ekipi najdemo veliko igralcev, ki so rojeni leta 1997 in 1998, zato bi me bolelo srce, če teh fantov skozi proces dela ne bi učil, kako v nogometu napredovati v vseh sferah, ne zgolj taktiki, ampak tudi v pristopu, psihološki pripravi in načinu razmišljanja. To je apel ostalim trenerjem, da je naloga nas trenerjev, da igralce razvijamo tudi v tej smeri,” priznava Kapušin. 

Novomeščani so sicer doživeli še manjši udarec, saj je izstopu Zavrčanov, ki so v začetku tedna razpustili člansko ekipo, v ‘nič’ šla sobotna zmaga v Halozah. S tem se je zaostanek za konkurenco ponovno povečal, pred Krko pa so se znova znašle tudi Brežice. “Mislim, da to ne vpliva kaj veliko, saj smo še pod vtisom včerajšnjega napredovanje. Tako ni nihče preveč razočaran, da smo izgubili tri točke, ki smo jih dosegli v Zavrču. Ključna tekma nas čaka v soboto. Tekmo s Triglavom moramo dobiti, če hočemo še upati na drugo pozicijo. Triglav ima pred nami že ogromno prednost, zaostajamo petnajst točk, zato ga bo težko ujeti. Liga ni ravno kakovostna, Triglav bo verjetno izgubil bolj malo tekem, saj je ozek krog klubov, ki lahko premagajo Triglav, zato gre za ključno tekmo v lovu na drugo mesto in dodatne kvalifikacije,” se je proti jutrišnjemu dvoboju ozrl novomeški strateg.

Tudi Kapušina smo proti koncu pogovora povprašali po mnenju o završki potezi, ki jo je večina drugoligašev, pa tudi ostalih, ki so tako ali drugače povezani s slovenskim nogometom, sprejela z obžalovanjem. Tudi pri Kapušinu ni bilo nič drugače: “Zagotovo je škoda. Z Miranom Vukom sem dober prijatelj. Slišim, da se njegovo stanje izboljšuje, zato ga bom kmalu poklical in mu v prvi vrsti zaželel veliko zdravja. Žal mi je, da je klub s takšno infrastrukturo, ki je s stadionom in trening centrom ena boljših v državi, propadel. Upam, da se bodo sčasoma pobrali in preko mladinske nogometne šole vzpostavili člansko moštvo ter na zdravih in morda nekoliko drugačnih temeljih kot do sedaj šli nazaj proti vrhu. Da bo šlo za zdravo sredino, ki bo lahko v prihodnosti center slovenskega nogometa.”

In še za konec. Koga bi si Kapušin želel v polfinalu pokalnega tekmovanja? “Maribor, ker sem jih že premagal v Ljudskem vrtu in bi se poskusil pomeriti z njimi s podobnim pristopom, čeprav se zavedam, da nimam tako kakovostnega moštva, kot sem ga imel v Celju.”