Slovenija brez gola, Oblak brez milosti: “Razočaran sem”

Slovenska nogometna reprezentanca tudi po oktobrskem ciklusu ostaja ujeta v istem krogu vprašanj: ali lahko ta ekipa doseže več, če bi igrala bolj tvegano, ali pa ji obrambna disciplina preprosto ne dopušča drugačnega pristopa? Po novem remiju proti Švici se zdi, da so odgovori znotraj moštva jasni – in jih je še enkrat najglasneje izrekel kapetan.

Jan Oblak ni olepševal situacije. “Razočaran sem, ker nam ni uspelo. Igrali smo tekmo, kakršno je treba igrati proti tako kvalitetni reprezentanci, kot je Švica,” je priznal po tekmi, ki je Sloveniji prinesla novo točko, a malo zadovoljstva. Ocenil je, da je bila izbrana vrsta postavljena pravilno, vendar omejena z realnostjo nasprotnika: “Žal nismo imeli veliko priložnosti za zadetek, noben protinapad nam ni uspel na način, kot smo si želeli.”
Čeprav se je v Stožicah borila z eno najmočnejših ekip v Evropi, je reprezentanca spet pokazala, da je sposobna vzdržati pritisk, a ne zamahniti nazaj. “Pričakovali smo močno Švico in se temu prilagodili. So reprezentanca, ki igra zelo lep nogomet, vsak igralec na igrišču ve, kaj mora početi. Vedeli smo, da bo težko. V določenih trenutkih bi lahko več tvegali, a to je dvorezen meč,” je opozoril Oblak. V prevodu: napadati več pomeni tudi prejemati več. In to je očitno cena, ki je Slovenija trenutno ni pripravljena plačati.
Kapetan pri tem nikomur ne deli iluzij, da obstaja hitra rešitev. Po njegovih besedah je edini način preživetja – kompaktnost. “Težko prejemamo zadetke, če igramo na način, kot smo igrali danes. Nogomet ‘gor-dol’ nam ne odgovarja, to smo videli v prvem polčasu proti Švedski in proti Švici,” je izpostavil. “Smo ekipa, ki se mora postaviti, vsak igralec mora stati za žogo in se boriti. Na vsaki tekmi pride priložnost, danes žal prave ni bilo. Moramo biti kompaktna ekipa, na kakršen koli drug način se znajdemo v težavah.”
Zato bo tudi v novembru ključna potrpežljivost, ne revolucija. In to kljub temu, da mnogi od zunaj zahtevajo prav to. Oblak pa odgovarja drugače: “Te tri točke bi bile zelo pomembne, žal pa smo vzeli samo eno.” V naslednjem stavku pa že usmeri pogled naprej: “V november moramo zdaj s čisto glavo, treba je premagati Kosovo in ne gledati, kaj bo, če bo.”
Če bi kdo mislil, da so igralci po remiju zadovoljni zgolj zato, ker niso izgubili, ga Oblak hitro postavi na realna tla. “Želja je še večja kot pred Eurom. Noben nogometaš ni zadovoljen samo s tem, da je igral na Euru. Kvalifikacije so kratke, morda manjka peta ekipa, ki ti da določeno samozavest, ker je lažje premagljiva. Fantje si želijo, nihče ne prihaja samo na druženje,” je poudaril in s tem vsaj razblinil dvom o motivaciji. Kar Sloveniji očitno manjka, ni želja. Manjka trenutek, ko bi se odvila ena sama akcija, ena poteza, ena odločitev, ki bi odprla zaklenjena vrata.

Do takrat pa ostaja ista enačba: ali trdna obramba res lahko nadomesti pomanjkanje zadetkov? Oblak verjame, da druga pot ne obstaja. Zdaj mora to dokazati še rezultat.