Prvoligaši v reprezentanci: nuja ali breme?

Na trenutnem seznamu selektorja Keka lahko med 25 izbranci najdemo dva nogometaša, ki se trenutno dokazujeta v domači Prvi ligi Telemach. Na seznamu bi se po besedah Keka prav gotovo znašel tudi nesrečni Barišić, ki ga je poškodba oropala te reprezentančne akcije. Glede na mizeren rang slovenske prve lige na Uefini lestvici se nam upravičeno poraja vprašanje o smiselnosti vpoklica domačih fantov v reprezentanco.

A treba je priznati, da so fantje, ki v reprezentanco prihajajo iz domačih klubov super popestritev reprezentančnih zborov. Ni daleč nazaj obdobje v katerem si lahko na prste ene roke naštel spremembe od enega do drugega reprezentančnega ciklusa. Obdobje v katerem se je zdelo, da ima marsikateri legionar kljub temu, da v klubu ne igra, reprezentančni nastop zagotovljen že vnaprej. S to rutino igranja za izbrano vrsto so se nekaterih standardnih članov reprezentance oprijeli očitki o slabem pristopu do igranja za Slovenijo. Na drugi strani pa se zdi, da ko priložnost v igri, pa naj bo to 10 ali 90 minut, dobijo domači igralci, iz sebe res iztisnejo 110%. Seveda gre tu tudi za željo igralcev po čim boljšem izkoristku ponujene priložnosti na velikem odru, a nikakor mi iz glave ne uidejo prizori Antonia Delamee Mlinarja, Žana Karničnika in ostalih, ko pri poslušanju himne kar buhtijo od ponosa.

Nenazadnje z vpoklici igralcev iz domače lige daje selektor ostalim igralcem upanje in zagotovilo, da bojo ob dobrih predstavah zagotovo opaženi. S tem mislim, da se na nek način preprečuje takojšen beg igralcev v tujino in sorazmerno s tem, se počasi a vztrajno dviguje kvaliteta prve lige. Če potegnemo torej črto, v kolikor domači igralci po kvaliteti zadostujejo zahtevam selektorja so venomer dobrodošli in koristni za reprezentanco. Utopično pa je seveda pričakovati, da bi nekdo iz slovenske lige v reprezentanci nadomestil koga izmed stebrov ekipe.