Dodatne kvalifikacije – ukrajinski Charleroi

Ko slehernemu slovenskemu navijaču omenimo belgijsko mesto Charleroi se verjetno zdrzne in zleze v počutje jeze, žalosti in popolne otopelosti. Vsak vsaj malce starejši državljan namreč ve, da se je tistega toplega junijskega večera dogajalo nekaj neverjetnega, nekaj, kar bi težko primerjali z katerokoli tekmo, tako klubsko kot reprezentančno.

Nekaj podobnega je tudi z Ukrajinci. Njihove dodatne kvalifikacije so tabu tema, ki je malodane prepovedana v kavarniških pogovorih. Zanimivo, da nogometaši največje evropske države še nikoli niso šli na veliko tekmovanje, kadar so si le-to morali izboriti v dveh dodatnih tekmah, kar petkrat so bili neuspešni. Lahko rečemo, da je za njih sredina novembra najslabši del leta. Ne pozabimo, enkrat smo jim tudi Slovenci že preprečili odhod proti velikemu tekmovanju. To je bilo v že tokrat omenjenem novembru pred šestnajstimi leti, ko smo po golu Mirana Pavlina v zasneženem Kijevu takrat mogočne Ukrajince, z Rebrovim in Ševčenkom na čelu, zavili v solze žalosti, sebe pa poslali v raj. Kdo bi verjel, da bodo Gianni Infantino in njegovi pomočniki na žrebu v Nyonu ti dve državi zopet združili. Čeprav gre za ista nasprotnika, pa bosta obe prizorišči novi. Če je naš bivši ponos, razpadajoči stadion za Bežigradom pred šestnajstimi leti videl neverjeten zadetek Ačimovića in če je Mirau Palins (to je bil lapsus linguae komentatorja na nacionalni televiziji) na olimpijskem stadionu v Kijevu zadel za slovensko rajanje, bosta tokratni tekmi gostili drugi mesti. Ukrajinska nogometna zveza se je odločila, da bo tekmo gostila na Areni Lviv, bojda zaradi boljše statistike in vzdušja, ki vlada v tem najzahodnejšem velikem mestu Ukrajine, naša krovna organizacija pa se je iz podobnih razlogov odločila v prid Maribora in njegovega Ljudskega vrta.

Ukrajinci bodo imeli kar nekaj težav, kako zaustaviti slovensko razigrano vezno linijo, kjer kraljujeta Kevin Kampl ter Josip Iličić, ki pa vsaj za zdaj blestita predvsem v klubskih dresih. Zlasti zvezdnik Fiorentine je v življenski formi. Res pa je tudi, da podobnega aduta najdemo tudi na ukrajinski strani. Čudežni deček Seville Jevgenij Konopljanka je v izjemni formi, zdi se da mu uspeva, karkoli si zamisli. To je bilo najbolje vidno na nedeljski tekmi z Realom, kjer je kot za šalo obračal zvezdnike belega baleta. Na desni strani ima pomoč še v enem zdajšnjem zvedniku izbrane vrste Ukrajine, Andreju Jarmolenku, ki igra za kijevski Dinamo. Omenjena morda že res nista na nivoju Sergeja Rebrova ter še posebej Andreja Ševčenka, ki je svoj čas blestel pri takrat nepremagljivem Milanu, bosta pa vseeno težak zalogaj za Bojana Jokića ter predvidoma Miša Brečka, ki ga je selektor Katanec prav zaradi neizmernih izkušenj v izbrano vrsto vrnil za dodatne kvalifikacije.

Čeprav je slovenski selektor Srečko Katanec praktično tik pred zdajci ostal brez težje poškodovanega Roberta Berića, se zdi, da imajo za odtenek več težav vzhodnjaki. Zaradi kartonov bosta v prvi tekmi manjkala Aleksander Kučer in Taras Stepanenko. Predvsem slednji je pomemben člen vezne linije selektorja Mihajla Formanenka. Ukrajinski mediji so poročali tudi o zdravstvenih težavah izkušenega vratarja Pjatova, ki pa bo, kot vse kaže, le nared za jutrišnji obračun.

Ukrajincem seveda želimo, da bi jim nogometaši v teh za njih težkih razmerah pričarali vsaj nekaj nasmeha na ustnice, a naj se to zgodi kdaj drugič in ne po tekmah s Slovenijo.