Zmaji brez ognja, tribune v plamenih: derbi brez zadetkov, a ne brez dražljajev

Včasih nogomet ni v ospredju. Včasih stoji le kot okvir – kot kulisa za spektakel, ki ga vodijo drugi akterji. V zadnjem dejanju sezone med Olimpijo in Bravom je bil nogomet bolj kulisa kot vsebina. Zadnji krog, brez rezultatskega naboja, brez taktičnega pritiska – a z vsemi elementi drame. Goli? Ne. Dim, ogenj, pirotehnika, prekinitev, aplavzi, slavje – vse to pa.

Na igrišču so zeleni že v uvodu nakazali, da bi radi razplet v Stožicah hitro preusmerili v svojo smer. Še preden so gledalci dobro našli sedeže, je imel Ivan Durdov na nogi vodstvo. Po hitrem prodoru z desne se je znašel iz oči v oči z vratarjem Urošem Likarjem, ki je strel iz 5 metrov ubranil. Komaj minuto pozneje nova grožnja – tokrat je z desne v kazenski prostor prodrl Marko Marin. Tudi tokrat – Likar nepremagan. Do 10. minute je moral posredovati še enkrat – tretjič je Durdov zbežal obrambi, tretjič je ostal praznih rok. Bravo se je prebudil šele po dvajsetih minutah. Martin Pečar je po redki podaji v globino pobegnil po levi strani, a njegov strel ni bil dovolj oster za Gala Finka, ki je tokrat dobil priložnost med vratnicama Olimpije. Pol ure igre, še enkrat Pečar – tokrat z roba kazenskega prostora, strel mimo desne vratnice. Gledalci? Nestrpni. Igra? Živahna. Mreži? Nedotaknjeni.

Prvi polčas je ponujal vsaj nekaj dinamike. Drugi? Povsem drug žanr. Oziroma – drug žanr je začel prevladovati s tribun. Green Dragons so s pirotehnično koreografijo najprej zaustavili tekmo za skoraj deset minut, nato pa v 65. minuti vse skupaj še ponovili. Dim, ogenj, bakle, eksplozije. Tekma je stala, nogometaši so čakali, sodniki pa opazovali tribune. Namesto podaljška, ki bi smiselno nadomestil izgubljeni čas, je sodnik dodal le pet minut. Na zelenici se je medtem odvila še ena zamujena priložnost – Bravo je prek Venusteja Baboule celo zatresel mrežo, a zadetek je bil upravičeno razveljavljen zaradi prepovedanega položaja. Olimpija ni več pritiskala, Bravo ni več tvegal.

Tako se je sezona končala – z ničlo, ki nikogar ni bolela. Olimpija je že pred tem potrdila naslov in zdaj prejela pokal. Bravo je ostal petem mestu, a z mirno glavo zaključi sezono, v kateri so se vsaj v prvem delu spogledovali z Evropo. Tekma brez golov, a ne brez zgodb. Čeprav žoga ni zatresla mreže, so Stožice dobile – spektakel. Le ne takšnega, kot bi ga zapisala statistika.