Verbičev mojstrski trenutek in Vombergarjev prvenec za sladko zmago

Na celjskem stadionu Z’dežele je padla še ena reprezentančna prepreka – Slovenija je po suvereni predstavi premagala Bosno in Hercegovino z 2:1 ter tako uspešno sklenila junijski pripravljalni cikel. Četudi je šlo le za prijateljsko tekmo, so Kekovi izbranci prikazali tekmovalnost in odločnost, ki si ju želi videti vsak navijač tik pred velikimi tekmovanji.

V Celju ni bilo kaj dosti prostora za dvome – domači so od prve minute delovali prepričano, kompaktno in nevarno. Čeprav je bila zasedba mešana, ritma pa ni poganjal turnirski naboj, je Slovenija hitro našla razpoke v gostujoči obrambi. Blaž Kramer je že v tretji minuti prebudil celjsko občinstvo z nevarnim protinapadom, a se je v ključnem trenutku izkazal bosanski vratar Nikola Vasilj. Gostje, ki so v preteklosti že večkrat ušli slovenskim rokam, tokrat niso imeli odgovora na tehnično in fizično bolj pripravljeno domačo vrsto. Verjetno bi bil razplet še enosmernejši, če bi Sandi Lovrić v 24. minuti bolje izkoristil darilo bosanske obrambe. Toda to je bil le uvod v to, kar je sledilo.

Drugi polčas je prinesel konkretizacijo slovenskega pritiska. V 63. minuti je stadion eksplodiral – in to dobesedno z razlogom. Benjamin Verbič, ki se je na znano celjsko zelenico vrnil z novo energijo, je z levičarsko mojstrovino raztrgal bosansko obrambo in zadel v polno. Verbič je s tem golom podčrtal svojo formo in pomen v reprezentanci. Bosna je imela minuto upanja, ko je Amar Dedić v 68. minuti z dolgo solo akcijo premagal že vse razen – prečke. Slovenija je odnesla srečo, a tudi zasluge – zrelo so znali preživeti redke nevarnosti. V zaključku srečanja je selektor Kek osvežil postavo, in to je obrodilo sadove. Po kotu je David Brekalo v kazenskem prostoru doživel borilno-prekrškovno obravnavo, sodnik pa je brez obotavljanja pokazal na belo točko. V 89. minuti je Andres Vombergar vzel žogo, si jo samozavestno nastavil in z odločnim strelom dosegel prvi gol v dresu Slovenije. Navijači so mu aplavdirali ne le za zadetek, temveč za občutek, da se je izplačalo vztrajati z njim. Bosna je v sodnikovem dodatku le omilila poraz z zadetkom Tahirovića, a nihče ni imel več dvomov, kdo je bil tokrat boljši.

Slovenija je v Celju zabeležila svojo tretjo zaporedno zmago in navijačem ponudila nov razlog za optimizem pred jesenskim začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Tudi brez nekaterih nosilcev igre je delovala zrelo, usklajeno in dovolj samozavestno, da razmišljanje o napredku ni več le iluzija – ampak realna pot.