Stojanović ostaja neporažen, Celje pa še diha za ovratnik

Ko so se na večer pred praznikom dela po obali že vžigali kresovi, se je na Bonifiki začelo svojevrstno ogrevanje – a ne za praznovanje, temveč za veliki pokalni finale, ki prihaja čez dobre dva tedna. V zaostali tekmi 25. kroga sta si Koper in Celje razdelila plen (1:1), toda to ni bil zgolj obračun za tri točke – bil je taktični preizkus, psihološko tipanje in potrditev, da gre za trenutno najbolj vroči moštvi slovenskega prvenstva.

Uvodne minute so prinesle več previdnosti kot tveganja, a so domači hitro pokazali, kdo si želi pobudo. V 12. minuti je z glavo zapretil Tomi Jurić, vendar je Ricardo Silva iz prve reagiral suvereno. Ko je v 24. minuti zatajila še natančnost Isaaca Matonda, je bilo jasno, da bodo Primorci potrebovali kaj več kot le energijo za preboj skozi kompaktno celjsko obrambo. Gostje so se prvič resneje pokazali šele v 34. minuti, ko je Aljoša Matko – s svojo značilno drznostjo – prisilil Metoda Jurharja v posredovanje. A večjih presenečenj prva polovica igre ni prinesla, razen neprijetnega za Koprčane – poškodba Jurića, njihovega prvega napadalnega orožja, ki je moral predčasno z zelenice.

Drugi polčas se je nadaljeval v zrcalni podobi – veliko discipline, malo tveganj. Koprska obramba je delovala zanesljivo, sredina Celja pa ni uspela najti kanala, skozi katerega bi prišla do resnejšega ognja. Potem pa je prišla 76. minuta – na videz nenevaren prosti strel Felipeja Curcia z desne strani. Kar je izgledalo kot podaja, se je s pomočjo zmede in zamujene reakcije Silve prelevilo v presenetljiv zadetek. Bonifika je eksplodirala, gostje pa so ostali brez odgovora … a le za nekaj minut. Tamar Svetlin je v 80. minuti že skoraj izenačil, toda Sandro Jovanović je z junaško reakcijo žogo izbil tik pred črto. Kazalo je, da bo to dovolj za novo zmago neporaženega Slaviše Stojanovića, ki s Koprom piše pomladno renesanso, toda Celje je imelo zadnjo besedo. V 90. minuti je Svit Sešlar izjemno našel prostor za globinsko podajo, Svetlin pa je tokrat šel do konca – mirno, zanesljivo in odločilno. Zadel je za 1:1 in potrdil, zakaj bo prav on eden glavnih igralcev tudi v pokalnem finalu.

Remi pomeni, da Koper ostaja tri točke pred Celjem na tretjem mestu, a ima tekmo več. Oba tabora pa sta lahko zadovoljna – ohranila sta rezultatski niz (Koper je pod Stojanovićem še neporažen, Celje pa ni izgubilo že sedem tekem), predvsem pa sta pokazala, da prihaja pokalni finale z visokim potencialom. Tudi brez ognjemetov na igrišču, je bilo čutiti napetost, ki jo bo 14. maja eksplodirala.