Marko Klinc: “Ne bomo kar tako odnehali!”

Pred tedni smo že pisali o tem, da je SŽNL pred nadaljevanjem prvenstva ostala brez desetega kluba. Od tekmovanja v članski konkurenci so se poslovili v dolenjski prestolnici. Nekaj tednov po odločitvi smo se pogovarjali z Markom Klincem. Dolgoletni predsednik ŽNK Krka nam je v daljšem pogovoru zaupal veliko stvari, od ukinitve članske ekipe pa vse do pereče problematike ženskega nogometa ter tudi dejstva, da tako Pomurje kot Krka nimata svojega predstavnika v komisiji za ženski nogomet.

Nam lahko najprej pojasnite, kako je prišlo do razpustitve članskega moštva ŽNK Krka?
ŽNK Krka v marcu 2016 ni razpustil članske ekipe, pač pa smo bili prisiljeni začasno prekiniti z aktivnostmi in izstopiti iz tekmovanj v okviru NZS, saj nam kljub izrednim naporom ni uspelo zagotoviti sredstev za nadaljevanje treningov in nastopov članske ekipe v spomladanskem delu tekmovanja.

Ni bilo možnosti, da bi sezono odigrali do konca?
Ob lanskih obetih sponzorjev in napovedih, da bomo vendarle med prejemniki sredstev za ligo članic, smo se pravočasno prijavili za igranje v tekoči sezoni, žal pa pričakovanih sredstev potem ni bilo, pa tudi Mestna občina Novom mesto je donacijo iz leta poprej lani prepolovila, letos pa lanski znesek še več kot prepolovila, tako da nam žal ni preostalo drugega, kot da z mlado člansko ekipo izstopimo iz lige. Ob tem želimo poudariti, da imamo številčno dovolj registriranih igralk za igranje v članski ligi, vendar bi za njihove aktivnosti potrebovali bistveno več sredstev, kot pa nam jih bo (morda) na voljo do konca sezone.

Žal se moramo ob vseh ostalih, zlasti finančnih problemih in težavah kluba, soočati tudi s pomanjkanjem terminov za treninge članske ekipe, saj je igrišče v novomeškem Športnem parku Portoval prednostno prezasedeno z ekipami NK Krka in smo bili primorani jeseni s članicami trenirati v 50 kilometorov oddaljenih Brežicah, kar je močno povečalo stroške članske ekipe. Kljub uspešno saniranim dolgovom iz preteklega obdobja, tako celotnega davčnega dolga ter obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev storitev, ko je klubski račun že pol leta sicer aktiven, vendar prazen, se ob napovedani skromni pomoči klubu s strani Mestne občine in ob poslovnih odločitvah sponzorjev, na katere nimamo vpliva, žal nikakor ne moremo nastopati do konca sezone, saj bi to pomenilo vodenje kluba v nove dolgove in blokade. S članicami bomo trenirali in ostali aktivni v mejah zmožnosti in če bodo razmere za novo sezono drugačne, bomo v sezoni 2016/17 v ženski članski ligi ponovno nastopali.

Kako sami gledate na perečo problematiko slovenskega ženskega nogometa?
V slovenskem ženskem nogometu po mojem mnenju in po mojih izkušnjah in neuspešnih prizadevanjih nekaterih klubskih entuziastov, očitno ni pravega interesa pri najbolj odgovornih, da se nivo dekliškega in ženskega nogometa dvigne na primerno, če že ne evropsko raven. Klubi z omejenimi sredstvi žal ne morejo vplivati na dvig kvalitete in na množičnost, kar je nujen pogoj za dvig kakovosti in uspešnosti. Razen redkih izjem, ki imajo zadostno razumevanje in podporo lokalnih dejavnikov, ob tem pa tudi vsaj približno zadovoljive pogoje za delo z mladimi v kar najširšem obsegu. V primerjavi z ostalimi slovenskimi klubi je ŽNK Krka v logističnem smislu v precej slabšem položaju, saj pokriva široko področje regije Bele Krajine, Dolenjske in Posavja. Preprosto iz razloga, ker je v Novem mestu zelo bogata ponudba ostalih ženskih ekipnih športov in smo primorani svojo igralsko bazo zapolnjevati iz širokega področja jugovzhodne Slovenije in celo iz obmejnega območja Hrvaške, ki v bližnji karlovški županiji nima ustreznega kluba in so dekleta s tega območja tako vezana na naš klub.

Krka je na plano potisnila kopico igralk, nekatere so oblekle tudi reprezentančni dres. Lahko našim bralcem pojasnite, kako pomembna je Krka za ženski nogomet in dolenjsko regijo?
ŽNK Krka vodim od začetka leta 2002, od sezone 2002/03 dalje pa smo osvojili kar 25 različnih državnih naslovov, od tega s članicami osemkrat naslov prvakinj, petkrat naslov pokalnih zmagovalk in petkrat naslov prvakinj v futsalu. Kot državni prvak je ŽNK Krka šestkrat organiziral in vzorno izvedel kvalifikacije za ligo prvakinj, dvakrat pa smo gostovali, enkrat v Sarajevu in drugič na Dunaju. Dvakrat smo se uvrstili med 32 najboljših ekip v Evropi in enkrat celo med šestnajsterico ter tedaj tekmovanje končali na desetem  mestu UEFA lestvice prvakov. Na žalost pa smo morali vse domače tekme lige prvakinj in kvalifikacijskih turnirjev gostiti na stadionih v Krškem, Brežicah, Ivančni Gorici, ljubljanskem ŽAK-u ali v Domžalah. Niti ene evropske tekme nismo mogli ali smeli odigrati na domačem Portovalu!

Kakovosti kluba in njegovim uspehom je bil primeren tudi naš prispevek k ženski članski izbrani vrsti Slovenije, ko je v njej večkrat nastopalo kar po deset naših igralk. Slovenija se je tedaj iz anonimnosti brez poraza prebila v prvo evropsko divizijo ženskih nogometnih reprezentanc. Na tedanje uspehe je še danes ponosno tudi vodstvo Komisije za ženski nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije, v kateri imajo svoje predstavnike vsi slovenski ženski nogometni klubi, razen dveh, Pomurje in Krka, ki sta v zadnjem desetletju in pol na tem področju dosegla velike, pravzaprav daleč največje uspehe v državnem in v mednarodnem merilu, še posebej v UEFA ligi prvakinj. Prepričan sem, da vam je ta, za večino bralcev doslej neznan podatek, povedal veliko!

Morda dodam le še to, da je bila selektorica članic, ko je ženska članska reprezentanca dosegala največje uspehe v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, naša nekdanja igralka in dolgoletna kapetanka članske ekipe, profesorica športne vzgoje Tanja Lekić, ki naslednjega mandata na tem mestu na žalost ni dočakala. Takrat je Slovenija s člansko vrsto na tekmah kvalifikacij za EP 2009 na Finskem z neverjetnim elanom premagovala vrsto favoriziranih ekip, kot so Hrvaška, Srbija, Grčija in v dodatnih kvalifikacijah klonila šele proti Ukrajini. Rezultati članske reprezentance od tedaj dalje pa so vam zagotovo znani…

Delo z mladimi se bo v Novem mestu verjetno nadaljevalo? Kdaj lahko znova pričakujemo članski pogon Krke?
V ŽNK Krka z mladimi ne delamo zgolj v Novem mestu, kjer se moramo povsem podrejati potrebam moškega kluba, pač pa, kot že rečeno, v širšem področju regije. Vadbene centre smo imeli jeseni poleg Novega mesta tudi v Kamanju na Hrvaškem, v Podzemlju, v sodelovanju z NK Kolpa, v Šentjerneju, v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo in NK Šentjernej, ter v Brežicah, v sodelovanju z NK Brežice. Po nedavni informaciji, koliko nam za delo kluba namenja domača občina, trenutno delujemo le v Novem mestu in samo z enim trenerjem, vendar so tudi dekleta iz širšega področja vključena v to vadbo, seveda v okrnjenem obsegu, v okviru danih zmožnosti, tekmujemo pa zgolj s kategorijama U-15 in U-17.

Kako pomembni smo za slovenski ženski nogomet in za dolenjsko regijo naj ocenijo drugi, zlasti tisti, od katerih je odvisen obstoj kluba. Podatek, da smo edini tovrstni klub v regiji, ki obstaja in je obstal od svoje ustanovitve leta 1998 do danes, pa najbrž govori sam po sebi, da bi bilo res žalostno in velika škoda, če bi klub prenehal delovati. Bili so bolj ali manj uspešni poskusi delovanje dekliških in ženskih nogometnih sekcij ali klubov na našem področju od Grosuplja, Ivančne Gorice do Trebnjega in Brežic, a so žal vsi slej ko prej zamrli in povsem prenehali z aktivnostmi.

Za konec pa se še dotaknimo nadaljevanja prvenstva. Nekatere ekipe so se močno okrepile…
Prestolnica si vsekakor zasluži vsaj en dober ženski nogometni klub, ki ga žal dalj časa ni imela, zdaj pa ima kar dva, kar vsekakor z zadovoljstvom podpiramo in pozdravljamo. Žal pa širitev števila ženskih nogometnih klubov v Sloveniji ob omejenem igralskem fondu nujno pomeni, da novi klubi zrastejo na račun zatona nekaterih ostalih, kar se v Sloveniji spet in spet redno dogaja. Normalno bi bilo, da nov klub začne najprej delati z mladimi, za kar je odličen primer ŽNK Radomlje, si ustvari temelje in na njih zgradi uspešno člansko ekipo, ki je motivacija mlajšim, da raje in bolje delajo. Da pa zaradi rojstva novega kluba zamre ali ugasne delo v enem ali več klubih v bližini, pa je žalostno, rekel bi, da kar nedopustno. A če panožna organizacija sprejme prijavo v prvo člansko ligo klubu, ki še nima niti ene registrirane igralke, je to vprašanje športne morale in higiene, še zlasti, če ob tem iz zavoljo tega, kot rečeno, umre klub z dolgoletno tradicijo, kot je bila nazadnje ŽNK Jevnica, ki je klub s kar nekaj lepimi športnimi uspehi in je med drugim dal tudi vrsto odličnih igralk, tudi reprezentantk. Okrepitve ekip na račun iz tujine vrnjenih igralk pa so vsekakor zelo pozitivna zadeva, ki zlasti prispeva k višji kakovosti celotne slovenske ženske nogometne lige in k večji konkurenčnosti med klubi.

V kar nekaj uspešnih slovenskih klubih in tudi v tujini kakovostno igrajo dekleta, ki so zrasla in igrala v ekipi ŽNK Krka, na kar smo še posebej ponosni in to nas hkrati tudi zavezuje, da ne bomo kar odnehali in se bomo kljub navedenim in še drugim težavam borili naprej za obstoj kluba in za povrnitev na “igralske pozicije”, podobne tistim, ki smo jih nekoč že zasedali!

Zavedamo se, da se bomo tudi v bodoče morali zanašati na lastno voljo, znanje in moči, kot so več ali manj sami sebi prepuščeni tudi ostali ženski nogometni klubi v Sloveniji. V državi pri odgovornih žal ni čutiti posebne volje ali podpore tej športni dejavnosti, da bi deklicam in dekletom omogočali, da množično počno to, kar imajo nekatere najraje – igrajo nogomet! Glede prvenstva pa smo za to, da zmaga šport, da zmaga nogomet, da zmaga najboljša ekipa, ki bo ostalim dala voljo, da ji sledijo v razvoju mladih ekip in v splošnem napredku igralk za čim boljše izbrane vrste Slovenije v vseh starostnih kategorijah in to z dekleti iz vseh slovenskih regij!