Jaka Ihbeisheh: “Nisem se zavedal, koliko ta zadetek pomeni Palestincem!”

Jaka Ihbeisheh se je na petkovi tekmi z Jordanijo za vedno vpisal v anale palestinskega nogometa. 28-letni bočni nogometaš je v zaključku srečanja dosegel prvi zadetek Palestine na Azijskem pokalu, na katerem reprezentanca igra prvič, in kljub visokemu porazu poskrbel za veliko veselja med palestinskimi navijači, ki so zadetek proslavljali še dolgo po koncu tekme.

Nogometaša novomeške Krke smo poklicali v daljno Avstralijo in ga za nekaj trenutkov zmotili med pripravami na zadnjo tekmo skupinskega dela tekmovanja. Po dveh prespanih močeh je že strnil občutke ob zgodovinskem zadetku. “Občutki ob zadetku so dobri, glede vsega ostalega… Zaostajali smo že z veliko razliko, ne vem, morda bi bilo nekoliko drugače, če bi ta zadetek pripomogel k uspehu. Zadetek namreč ni prinesel zmage ali točk, sem pa z vsega sveta dobil veliko podpore s strani palestinskih navijačev, ki jim to zelo veliko pomeni. Sam se morda niti nisem zavedal, koliko ta zadetek pomeni. Ampak res so veseli, za Palestino je to prvo veliko tekmovanje in po dveh porazih z veliko razliko niso jezni na nas. Prav nasprotno, so ponosni in gol jih res osrečil. V zadnji tekmi proti Iraku upamo, da bi lahko zmagali ali pa vsaj remizirali, da jim lahko damo še nekaj drugačnega veselja,” je dejal v Ljubljani rojeni sin Slovenke in Palestinca. Ihbeisheh je sicer eden od štirih reprezentantov Palestine, ki v državi, katere barve branijo, niso nikoli igrali, kar pa se ne odraža pri podpori navijačev. Naš sogovornik je z zadetkom le še pridobil na prepoznavnosti: “Navijači podpirajo in imajo radi vso triindvajseterico nogometašev, ki je tukaj v Avstraliji. Morda sem s tem zadetkom resda dobil še na prepoznavnosti, zato so občutki res super.”

Kljub zgodovinskemu zadetku za Palestino, pri Ihbeishehu in soigralcih pretiranega veselja ob golu ni bilo opaziti. A glede na visok zaostanek je bilo to nekaj normalnega, pravi bočni nogometaš. “Rezultat je bil že 5:1, ni se mi zdelo primerno, da bi se pretirano veselil. Bil sem zelo razočaran, proti Jordaniji smo si res želeli zmage ali pa vsaj remija, da bi v zadnji tekmi še ostali v igri za napredovanje. Po prvem zadetku se nam je vse podrlo, v prvem polčasu smo nato dobili še dva. Ne vem, nisem se niti počutil, niti ni bil primeren trenutek, da bi pretirano proslavljal,” je dejal nekdanji član Komende, Interblocka, Slovana, Aluminija, Krškega, Primorja, Rudarja in Domžal. Kljub visokemu porazu pa je slabša volja pri nogometaših hitro izginila ob pogledu na tribune, saj so palestinski navijači glasno navijali tudi po zadnjem sodniškem žvižgu: “Pri navijačih na tribunah je vladalo nepopisno veselje. Po koncu tekme smo bili vsi nogometaši potrti, bilo nas je sram. Nato smo se obrnili proti navijačem, ki so tudi po koncu tekme še nekaj časa ostali na tribunah, navijali in ploskali, bili so veseli… Ker sem moral po tekmi še na doping kontrolo, sem stadion zapuščal kot zadnji, soigralci so z avtobusom odšli že pred mano, navijači pa so bili tudi ob mojem odhodu še vedno pred stadionom, plesali in peli.”

Palestinci možnosti za napredovanje v četrtfinale tekmovanja praktično nimajo več. V zadnjo tekmo z Irakom, ki bo v torek odigrana v Canberri, pa ne bodo krenili z belo zastavo, s točko ali morda kar tremi bodo skušali razveseliti svoje navijače: “S soigralci smo se o tem že pogovarjali. Možnosti za napredovanje nimamo več, v teoriji sicer so še opcije, a imamo tako slabo gol razliko, da je napredovanje praktično nemogoče. Zato bomo skušali v zadnji tekmi igrati za navijače in sem jim tako zahvaliti za vso podporo, ki je res neverjetna.”