Halid Mehmedović: Želim si napredovati

Naše tri najboljše lige so zaključile turbolentno sezono, prvo v celoti izpeljano po tistih dveh koronskih. Vse lige in njeni klubi imajo svoje zgodbe in težave. Že dve desetletji je v vlogi glavnega trenerja tumeno-modrih iz Žirov na Gorenjskem. V zimskem prestopnem roku je k njim prišel 26-letni Halid Mehmedović. Fant z zanimivo življensko zgodbo. Avtoelektričar, ki si je želel obiskovati športno fakulteto…

STE NOVI PRI TRETJELIGAŠU. ZA VAMI JE POL SEZONE, KJER STE VPISALI 10 NASTOPOV. KAKO JE PRIŠLO DO PRIHODA V TA KLUB IN KAKO SO VAS SPREJELI?

S soprogo sva prišla v Slovenijo, natančneje v Vrhniko 1.10.lani, kjer sem dobil službo v enem podjetju. Moj prijatelj in sodelavec že en čas trenira s klubom iz Žirov in mi jih je priporočil. Seveda, tudi on je priporočil mene njim najprej. Začel sem hoditi (25 km vožnje v eno smer) na treninge, nakar so me registrirali. Sprejeli so me res zelo lepo in vzeli za svojega že takoj, zakar se jim zahvaljujem.

NOSILI STE DRES S ŠTEVILKO 10. KAKO JE PRIŠLO DO TEGA IN NA KATEREM POLOŽAJU IGRATE?

To je bila izbira kluba. Lepa številka, a jaz imam raje 11. Moj igralni položaj je v zvezni vrsti, natančneje levi krilni napadalec ali tudi desni ter v napadu. Igram lahko tudi desnega bočnega vezista. Vedno se vračam nazaj na pomoč obrambi.

KAKŠNI SO VAŠI NOGOMETNI ZAČETKI IN KDO VAS JE NAVDUŠIL ZA TA ŠPORT, TER KDO VAM JE BIL PRVI TRENER?

Trenirati sem začel pozno, ob koncu OŠ. Navdušil me je brazilski nogometaš Ronaldinho, prvi trener pa mi je bil Mirsad Šabanović. V Zenici sem igral za dva kluba, to sta bila Rudar Han Bila in Turbe.

IMATE ZELO ZANIMIVO ŽIVLJENJSKO ZGODBO. STARŠA STA IZ DVEH DRŽAV, VI PA STE BILI ROJENI V TRETJI. KAKO JE TO VSE SKUPAJ?

Drži. Moja mama je iz BiH, oče pa iz Afrike, ali natančneje iz Angole. Spoznala sta se v Nemčiji, kjer sta tedaj živela. Sam sem se tudi rodil v mestu Augsburg, kjer sem preživel svojih prvih pet let življenja. Nato sta se starša razšla, mama pa se je odločila za povratek v svojo domovino.

ČE BI UJELI ZLATO RIBICO, KI BI VAM IZPOLNILA ENO ŽELJO, KATERA BI TO BILA?

Iskreno bi si zaželel le mir na tem planetu.

PRIHAJATE IZ BIH, TAM JE VELIKO JEDI. KAJ PA VI NAJRAJE JESTE IN PIJETE?

Pijem vse razen alkohola. Občasno grem v McDonald’s, drugače pa sem velik ljubitelj mesa in vsem kar je povezano z njim. Jem pa vse kar mi pripravi žena, ki je izvrstna kuharica.

STE EDINČEK, ALI IMATE ŠE KAKO SESTRO, BRATA? SE ONI UKVARJAJO S ŠPORTOM?

Imam še leto starejšega brata, ki mu je ime Jasmin. Tudi on je bil nogometaš, a je vse opustil in se posvetil zdravstvenemu študiju v Nemčiji.

IMAMO EN KUP ŠPORTNIH ZNAMK, OPREMLJEVALCEV. KATERI JE VAM NAJLJUBŠI?

Moja najljubša in po moje najkvalitetnejša je ameriški Nike.

VSI IMAJO NEKO SVOJO NAJLJUBŠO BARVO. KATERO BI VI IZPOSTAVILI?

Jaz imam kar tri najljubše. To so črna, siva in bela.

ZA KATERI KLUB STISKATE PESTI IN KATERI IGRALEC VAM JE VZORNIK ALI NAJLJUBŠI?

Moj klub je Barcelona, od igralcev pa Ronaldinho.

STE ŽE BILI V DEŽELI VAŠEGA OČETA?

Očeta nisem videl že našega od odhoda iz Nemčije. Sva pa seveda še v kontaktu, a ne preveč. Seveda mi je želja, da bi nekoč odšel v Angolo in jo malce raziskal.

KAKŠEN JE VAŠ NOGOMETNI IZZIV IN CILJI?

Sem zelo samokritičen, saj menim, da je vse vedno lahko veliko bolje. Želim si napredovati in igrati morda v drugi ligi, ali celo prvi, kar je moja velika želja.

KAKO RAZUMETE SLOVENSKO, SE UČITE JEZIKA?

Malce je težavno, ta jezikovna bariera. Skušam razumeti trenerja. Začel sem se ga učiti in ga imam namen obvladati.

IGRALI STE SEDAJ POL SEZONE ZA ŽIRE. KAKO BI OCENILI LIGO IN KAKŠEN SE VAM ZDI KLUB?

Liga je dobra, manjka pa malo želje in borbe. Sam klub NK Eksist Žiri pa je resen klub, kjer so ljudje predani klubu.

HODITE V SLUŽBO, TRENIRATE, IGRATE…KAKO SI ZAPOLNITE PROSTI ČAS?

Tega najraje preživim v naravi