NZS

Debatirajte o reprezentanci Slovenije
Odgovori
Uporabniški avatar
janbuc
Prispevkov: 5086
Pridružen: 17. Dec 2011 18:44
Klub: FC Barcelona
Kraj: Šmartno pri Litiji
Kontakt:

Re: NZS

#121

Odgovor Napisal/-a janbuc » 02. Apr 2020 13:18

Reprezentančni termini pričakovano prestavljeni
https://www.nzs.si/novica/Prestavljen_j ... _objekta=1

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 5151
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: NZS

#122

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 14. Apr 2020 14:41

Malo za primerjavo, kaj počnejo drugi, medtem ko se naši čohajo po jajcih.
https://www.dfb.de/start/
https://www.figc.it/it/home/
https://www.rfef.es/
https://www.fff.fr/
...

Priporočam zlasti ogled Špancev (sploh če znate osnove jezika), saj je na voljo skoraj celoten digitalen "Museo de la Ciudad del Fútbol" (https://www.rfef.es/noticias/museo-virt ... cion-museo).
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 5151
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: NZS

#123

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 22. Apr 2020 12:29

Ob stoletnici nogometa na Slovenskem zaradi pandemije zgolj spletni dogodek

Ljubljana, 22. aprila - Tako kot dogajanje na nogometnih zelenicah je pandemija novega koronavirusa močno okrnila tudi letošnje praznovanje stoletnice organiziranega nogometa na Slovenskem. Tako bi morala biti v teh dneh slavnostna skupščina ob okroglem jubileju, namesto nje pa bo Nogometna zveza Slovenije (NZS) v petek ob 20. uri izpeljala spletni dogodek.

Na Večeru s predsedniki bodo v prenosu na spletni strani NZS, na Facebooku in Youtubu gostje trije predsedniki. Ob zdajšnjem prvem možu NZS Radenku Mijatoviću bosta prisotna še Aleksander Čeferin, predsednik Uefe in nekdanji predsednik NZS, ter Rudi Zavrl, nekdanji predsednik NZS in častni predsednik krovne nogometne zveze na Slovenskem.

NZS je za ta čas sicer pripravljala že omenjeno slavnostno akademijo, pa tudi prijateljsko tekmo z evropskim prvakom Portugalsko konec maja v Ljubljani (ki je zaenkrat ne bo zaradi pandemije), razstavo fotografij v Tivoliju, nogometne večere, predstavitev novega dresa in knjige o zgodovini nogometa na Slovenskem ter drugo. A precej dogodkov je pod vprašajem, česar se bodo bržčas dotaknili tudi petkovi govorci.

Ti so vsak po svoje pustili vtis na zgodovino nogometa na Slovenskem, ki je še malce starejši kot sto let. V naše kraje je prišel z Dunaja, v začetku 20. stoletja se je že tudi pri nas pojavila beseda nogomet oziroma football, ki je bil sprva bolj ali manj domena dijakov na travnikih ob šolah.

Prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo je leta 1909 iz Prage prinesel Stanko Bloudek. Če je bil razvoj nogometa pred in med prvo svetovno vojno precej sramežljiv, pa se je odločneje zagnal po vojni, začelo je rasti število klubov, kar je privedlo tudi do ustanovitve zveze.

Takratna predhodnica NZS je bila tako imenovana Ljubljanska nogometna podzveza (LNP), ki je bila del jugoslovanske zveze. Ustanovili so jo 23. aprila 1920, v času, ko se je svet še otresal že dve leti trajajoče pandemije španske gripe.

Za rojstvom takratne ljubljanske podzveze je stalo sedem klubov. Ljubljanska sta bila le Ilirija in Slovan, medtem ko so bili kar štirje mariborski (Rapid, Hertha, Rote Elf in 1. SSK Maribor), en pa celjski (Cillier SV), so ob 90-letnici pojasnili pri NZS oziroma v publikaciji, ki je takrat izšla.

Podzveza je kot prva krovna nogometna organizacija tako priznana kot prva prednica NZS, na njeni ustanovni skupščini pa je prvi predsednik postal Anton Jug. Po drugi svetovni vojni so 29. maja 1948 ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance praktično ni imela vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Če je bil prvi zvezdnik zgodnjega obdobja slovenskega nogometa Stanko Tavčar, so se pozneje uveljavili še nekateri nogometaši, na čelu z Brankom Oblakom, Danilom Popivodo, Markom Elsnerjem in tudi Srečkom Katancem, ki so svoje znanje tudi še kazali v dresu jugoslovanske vrste.

Predvsem slednji je bil aktiven tudi v obdobju, ko je NZS dobila današnjo obliko. Poleti leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, kar je pomenilo tudi prelomnico za slovenski nogomet. Štiri dni po osamosvojitvi Slovenije je tudi NZS, ki jo je od leta 1989 - takrat še kot eno republiških zvez - vodil Rudi Zavrl, prekinila vse stike s krovno jugoslovansko zvezo in začela slovensko nogometno ligo. Slovenija je takrat dobila tudi samostojno reprezentanco.

"Nogomet ni balkanski šport, kakor so ga nekateri znali označiti, je pa bil leta 1989 pri nas še na ravni tretje ali četrte avstrijske lige," je februarja na okrogli mizi STA pojasnil Zavrl in poudaril, da je bilo zato potrebnega veliko dela za razvoj.

Slovenska vrsta je nato opozorila nase z za mnoge nepričakovanimi uspehi, in sicer z uvrstitvami na evropsko prvenstvo 2000 ter svetovni prvenstvi 2002 in 2010. Pri prvih dveh uspehih je bil predsednik zveze še Zavrl, ki jo je vodil do leta 2009, takrat pa je žezlo prevzel Ivan Simič in člansko vrsto popeljal na mundial v Južnoafriško republiko.

Simičev mandat bi moral trajati do leta 2013, toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS.

Nasledil ga je zdajšnji predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, čigar eden glavnih dosežkov v času predsedovanja (2011-2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Ta zdaj služi kot osrednji center za priprave reprezentanc in tudi kot sedež NZS.

Čeferina je leta 2016 na čelu NZS zamenjal zdajšnji predsednik Radenko Mijatović, ki je v pogovoru za STA februarja pohvalil delo svojih predhodnikov in dosežke v zadnjih 30 letih. "Danes je NZS tudi zaradi vsega dela od leta 1991 izjemno dobro organizirana, dobro postavljena, v primernih prostorih s primerno infrastrukturo," je dejal.

Zato tudi priljubljenost nogometa skupaj s številom registriranih igralcev in igralk v Sloveniji, trenutno je to nekje pri 55.000, raste iz leta v leto. "Naša želja je, da čim več mladih potegnemo v nogomet. Če gledamo vse športe v Sloveniji, je približno 30 odstotkov vseh registriranih prav v nogometu. Podoba tega v svetu je takšna, da je logično pričakovati, da bo to število še raslo," je dodal in kot cilj izpostavil 100.000 igralcev nogometa do leta 2030.
https://www.zurnal24.si/sport/nogomet/k ... ice-345720

In pa še:
Pregled zgodovine NZS (kronologija)

Ljubljana, 22. aprila - Nekaj ključnih poudarkov iz zgodovine NZS ob 100-letnici organiziranega nogometa na Slovenskem.

Začetki nogometa v Sloveniji
- Po raziskovanju Draga Stepišnika se je tik pred koncem 19. stoletja v šolah v okviru telovadbe in šolskih igralnih popoldnevov na Slovenskem pojavila beseda "football", kar pa naj ne bi še bil pravi nogomet.
- Sredi prvega desetletja 20. stoletja se pojavi "žogiranje" in zatem prvi dijaški nogometni klubi.
- Leta 1900 je bil ustanovljen Laibacher Sportverein oziroma Ljubljansko športno društvo, ki je že igralo nogomet, in sicer dobro desetletje pred Ilirijo, prvim slovenskim nogometnim klubom v središču Kranjske.
- Leta 1909 je Stanko Bloudek iz Prage prinesel prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo.
- 9. maja 1911 je ustanovljen prvi pravi slovenski nogometni klub, in sicer Slovenski football klub Ilirija, kar je pozneje vzpodbudilo tudi druga okolja pri ustanavljanju klubov.
- Takoj po prvi svetovni vojni, leta 1919, so na Slovenskem igrali nogomet v okviru Kraljevine SHS; na pobudo predvsem zagrebških športnih funkcionarjev so 14. aprila 1919 ustanovili Jugoslovansko nogometno zvezo, ki je hitro postala članica Jugoslovanskega in tudi Mednarodnega olimpijskega komiteja.
- Slovenski klubi Ilirija, Slovan, Rapid, Hertha, Rote Elf, 1. SSK Maribor in Cillier SV 23. aprila 1920 ustanovijo Ljubljanski nogometni podsavez (podzvezo), prvo krovno nogometno organizacijo v Sloveniji in tako predhodnico današnje Nogometne zveze; prvi predsednik je bil Anton Jug, prvi kapetan reprezentance pa vratar Ilirije Stane Pelan.
- Kmalu zatem so izpeljali tudi prvo slovensko nogometno prvenstvo, prvak je postala Ilirija, najboljši strelec pa je bil Stanko Tavčar, ki je na OI 1920 dvakrat nastopil tudi v dresu jugoslovanske reprezentance; to je bil edini član slovenskega kluba v jugoslovanski reprezentanci vse do Braneta Oblaka leta 1970; vmes je sicer kot član zagrebškega Građanskega za jugoslovansko vrsto 18 tekem odigral igral vratar Maks Mihelčič.
- Slovenska reprezentanca je prvo (neuradno) tekmo igrala 23. junija 1921 in v Ljubljani izgubila proti Franciji z 0:5.
- 2. avgusta 1928 so odigrali tekmo na stadionu Ilirije pod umetno razsvetljavo; leta 1929 je Radio Ljubljana opravil prvi radijski prenos nogometne tekme.
- SK Ljubljana, ki je nastal na pogorišču Ilirije in Primorja, je bil leta 1941 zadnji slovenski prvak v obdobju pred drugo svetovno vojno.

Obdobje po drugi svetovni vojni
- Leta 1945 na hitro sestavljena slovenska reprezentanca, v kateri so bili predvsem člani predvojnega SK Ljubljana, nastopi na državnem prvenstvu Jugoslavije (izpadla je v prvem krogu proti reprezentanci jugoslovanske vojske).
- Leta 1946 v prvem slovenskem klubskem prvenstvu po drugi vojni je igralo deset ekip, slavila je Lendava, ki se je nato preimenovala v Nafto in Slovenijo predstavljala v novoustanovljeni 1. jugoslovanski zvezni ligi.
- 29. maja 1948 so ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance praktično ni imela vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja; istega leta je ustanovljena tudi Zveza nogometnih sodnikov, pet let pozneje pa še Zveza nogometnih trenerjev Slovenije.
- V začetku 50. let prejšnjega stoletja se je začelo rivalstvo med največjima slovenskima kluboma v Ljubljani (Odred) in Mariboru (Branik); med drugim je Ljubljančane prav iz Maribora okrepil Ivan Toplak in pomagal ekipi leta 1953 do preboja v tedanjo prvo državno ligo; Toplak in tudi Edvard Hočevar sta kot člana Partizana oziroma Crvene zvezde zaigrala tudi za jugoslovansko reprezentanco.
- Leta 1960 je Maribor zamajala "afera driska"; ob kvalifikacijah za uvrstitev v 2. zvezno ligo med Branikom in Karlovcem naj bi bili gostje namerno zastrupljeni v hotelu Orel; sledil je razpad Branika, a takojšnja ustanovitev NK Maribor; tudi v Ljubljani se je Odred najprej preimenoval v Triglav, nato pa v Olimpijo.
- Slednja je leta 1964 napredovala v 1. zvezno ligo in tam obstala dve desetletji (leta 1966 se je med takratno elito prebil tudi Maribor).
- Leta 1970 Brane Oblak prvič nastopi za jugoslovansko reprezentanco, leta 1974 je bil celo v najboljši zasedbi svetovnega prvenstva; v izbrani vrsti je zaigral tudi Danilo Popivoda.
- V tem obdobju se je razvoj začel tudi na sodniškem in trenerskem področju; med trenerji je izstopal Branko Elsner tudi z delovanjem v tujini, med sodniki pa Emil Erlih, prvi slovenski nosilec sodniške značke Mednarodne nogometne zveze; pozneje so velik ugled uživali tudi Vladislav-Lado Jakše, Vlado Tavzes, v osemdesetih pa Edvard Šoštarič, Aleksandar Nikić, Milovan Nikolić in Vlado Šajn.
- V osemdesetih sta med nogometaši zablestela tudi Marko Elsner in Srečko Katanec, oba sta bila jugoslovanska reprezentanta; prvi je to postal po selitvi v Crveno zvezdo, Katanec pa še v dresu Olimpije; oba sta na OI 1984 pod vodstvom Ivana Toplaka osvojila bronasto kolajno in bila člana izbrane vrste tudi na EP 1984 v Franciji.
- Katanec je na klubskem področju postavil nove mejnike v obdobju med letoma 1989 in 1991, ko je s Stuttgartom in Sampdorio igral v vseh finalih tedanjih evropskih klubskih tekmovanj; slavil je v pokalu pokalnih zmagovalcev s Sampdorio; leta 1990 je igral tudi na SP v Italiji.
- V obdobju razpadanja Jugoslavije sta se do članske vrste prebila tudi Đoni Novak in Darko Milanič, slednji je igral za Partizan, kjer se je kalil tudi Zlatko Zahovič; vsi trije so postali tudi ključni možje poznejše slovenske izbrane vrste.

Slovenski nogomet po osamosvojitvi
- Poleti leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, kar je pomenilo tudi prelomnico za slovenski nogomet; štiri dni po osamosvojitvi Slovenije je tudi NZS, ki jo je od leta 1989 - takrat še kot eno republiških zvez - vodil Rudi Zavrl, prekinila vse stike s krovno jugoslovansko zvezo in začela slovensko nogometno ligo (prvi prvak, štirikrat zapovrstjo, je postala Olimpija, rekorder pa je Maribor s 15 naslovi v samostojni Sloveniji); Slovenija je takrat dobila tudi samostojno reprezentanco.
- Slovenija je prvo uradno tekmo igrala 3. junija 1992, prijateljski obračun v Tallinnu proti Estoniji se je končal z 1:1, prvi strelec v slovenskem dresu pa je bil Igor Benedejčič; selektor je bil Bojan Prašnikar.
- 2. julija 1992 je NZS postala članica Mednarodne nogometne zveze, trije slovenski klubi (Olimpija, Belvedur Izola, Maribor) pa so že sodelovali v žrebu za evropske pokale.
- Slovenija je v kvalifikacijah za veliko tekmovanje prvič nastopila v bojih za evropsko prvenstvo 1996; prvo kvalifikacijsko tekmo je igrala 7. septembra 1994 proti Italiji, končala se je z 1:1; gol za Slovenijo je dosegel Sašo Udović, selektor je bil Zdenko Verdenik.
- Slovenija se je na svoje prvo veliko tekmovanje, evropsko prvenstvo 2000, prebila 17. novembra 1999 po dodatnih kvalifikacijah. Potem ko je prvo tekmo doma proti Ukrajini 13. novembra dobila z 2:1 in zadetkoma Zlatka Zahoviča in Milenka Aćimovića, je na povratni igrala 1:1. Odločilni gol v zasneženem Kijevu je prispeval Miran Pavlin. Selektor je bil Srečko Katanec.
- Leta 1999 se je Maribor kot prvi slovenski klub prebil v elitno ligo prvakov; pozneje je v njej igral še dvakrat, kot najuspešnejši slovenski klub pa je trikrat igral tudi v skupinskem delu evropske lige, enkrat celo v izločilnih bojih (1/16 finala).
- Slovenska vrsta je za drugi velik uspeh poskrbela z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo 2002. Spet je bila uspešna v dodatnih kvalifikacijah. Tekmec je bila Romunija. Slovenija je doma spet zmagala z 2:1, zadela sta Milenko Aćimović in Milan Osterc, v gosteh 14. novembra 2001 pa znova igrala 1:1. Junak je takrat postal strelec slovenskega zadetka Mladen Rudonja. Reprezentanco je tudi takrat vodil Srečko Katanec, ki pa je odstopil po SP in sporu s takrat prvim zvezdnikom slovenske vrste z Zlatkom Zahovičem. Nasledil ga je Bojan Prašnikar, njega pa 2004 Branko Oblak.
- Po odhodu Rudija Zavrla z mesta predsednika zveze je 20. februarja 2009 žezlo prevzel Ivan Simič. Simičev mandat bi moral trajati do leta 2013, toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS.
- V Simičevem mandatu pa se je reprezentanci uspelo prebiti na tretje in za zdaj zadnje veliko tekmovanje - na svetovno prvenstvo 2010. Spet je Slovenija igrala dodatne kvalifikacije. Takrat proti Rusiji. V gosteh je po golu Nejca Pečnika slovenska vrsta izgubila z 1:2, na povratni tekmi 18. novembra 2009 v Mariboru pa je za novo nogometno evforijo v Sloveniji poskrbel Zlatko Dedić z zadetkom za zmago z 1:0. Reprezentanco je vodil Matjaž Kek.
- Aleksander Čeferin je postal tretji predsednik NZS v samostojni Sloveniji 17. februarja 2011. Eden njegovih glavnih dosežkov v času predsedovanja (2011-2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Ta zdaj služi kot osrednji center za priprave reprezentanc in tudi kot sedež NZS.
- Slovenija je doslej eno večjih tekmovanj gostila med 4. in 16. majem 2012, ko je gostila evropsko prvenstvo do 17 let.
- Aleksandra Čeferina, ki je septembra 2016 postal predsednik Evropske nogometne zveze, je 15. decembra 2016 na predsedniškem mestu NZS zamenjal zdajšnji predsednik Radenko Mijatović. Člansko izbrano vrsto spet vodi Matjaž Kek. Po njegovem preboju na SP 2010 so sicer brez velikih tekmovanj kot selektorji ostali Slaviša Stojanović, Srečko Katanec, Tomaž Kavčič in kot začasni tudi Igor Benedejčič.
- Slovenija je med 30. januarjem in 10. februarjem 2018 gostila evropsko prvenstvo v futsalu; Slovenci so bili takrat peti, tudi sicer pa so v tej nogometni zvrsti že šestkrat sodelovali na EP.
- 3. decembra 2018 je Evropska nogometna zveza potrdila, da bo Slovenija skupaj z Madžarsko gostila evropsko prvenstvo do 21 let v letu 2021, ki pa bo zaradi pandemije novega koronavirusa preloženo.
- konec leta 2020 bo na sporedu nova volilna skupščina, saj se takrat izteče mandat predsedniku Radenku Mijatoviću in drugim vodilnim na zvezi.
https://siol.net/sportal/nogomet/stolet ... ako-523956

Veliko tega je narobe, ampak se mi ne da razlagati...
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 5151
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: NZS

#124

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 26. Apr 2020 15:03

Svoje je ob "stoletnici" povedal še Simič.
100 let NZS - MNZ Ljubljana

V zadnjem času sem prejel veliko klicev tako tistih, ki so del nogometa, kot tudi tistih, ki niso povezani z nogometom. Vprašanje vseh je bilo eno in to: »Zakaj se nisem udeležil proslave ob 100 let NZS?«

Moj odgovor njim in vsem tistim, katere to mogoče še zanima je, ker nisem prejel vabila in ker NZS ne praznuje 100 let.

Za mene je to početje vodstva NZS popolnoma normalno, saj sem eden redkih, če ne edini, ki si upam povedati, kaj mislim o sedanjem in predhodnem vodstvu NZS, ki se že 11 let nista uspeli uvrstiti na veliko tekmovanje. Na ta način sta postavili novi rekord slovenskega nogometa.

Na prvo veliko tekmovanje, to je evropsko prvenstvo (Belgija in Nizozemska) smo se uvrstili leta 1999, to je osem let po osamosvojitvi in nastanku samostojne NZS. Nato smo se leta 2001 uvrstili na svetovno prvenstvo v Južni Koreji ter čez novih osem let, to je leta 2009, na naslednje svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki (Republika Južna Afrika). Sedaj pa že 11 let nič. Odgovor zadnjih dveh vodstev NZS je, da se pač ne moremo vsakokrat uvrstiti na veliko tekmovanje, da smo majhna država in da je konkurenca brutalna. Takšni odgovori so za mene nesprejemljivi, toda ko postaneš samozadosten, ne potrebuješ uspeha, saj uspehe prikazuješ v svojih govorih, čeprav jih ni. Ljudstvo navadiš na to, da je uspeh že to, da tekmuješ in ko si še podrediš medije, potem oni ponavljajo isto zgodbo.

Najhuje pa je, da se vse to dogaja v času, ko imamo vrhunske igralce, lahko bi rekli, da tako dobrih posameznikov še nismo imeli v zgodovini slovenskega nogometa.

Zato se sprašujem, kje je tista borbenost, odločnost in želja po zmagah, ki je krasila slovenski nogomet v preteklosti, ko je bilo pomembno, da se uvrstiš na veliko tekmovanje, čeprav je bilo razburkano morje. Danes pa vsi želijo mir, brez sprememb, da se ne bi komu zamerili, predvsem pa je, da je dobra telefonska zveza.

Kar se tiče 100 let NZS, to je moje mnenje in to izhaja tudi iz dokumentacije, da 100 let praznuje Medobčinska nogometna zveza Ljubljana (MNZ Ljubljana) in ne NZS. MNZ Ljubljana je bila ustanovljena 24. aprila 1920. Zato mi ni jasno zakaj je MNZ Ljubljana dovolila. Do kraje letnice ustanovitve MNZ Ljubljana in njenega prenosa na NZS, je prišlo po mojem odhodu iz NZS, kar je zaslediti tudi na spletni strani NZS. To izhaja iz nagovora predsednika NZS na spletni strani:

https://www.nzs.si/novica/Nagovor_preds ... _objekta=3

Tam je zapisano:

“Krovna nogometna organizacija na Slovenskem 24. aprila praznuje stoto obletnico, potem ko je bila točno na današnji dan leta 1920 v Ljubljani ustanovljena prednica Nogometne zveze Slovenije, Ljubljanska nogometna podzveza (LNP).”

Resnica je nekoliko drugačna. NZS je bila ustanovljena leta 1948 in ne 1920, kar je razvidno tudi na Wikipediji - https://sl.wikipedia.org/wiki/Nogometna_zveza_Slovenije kjer so našteti vsi do sedanji predsedniki NZS:
Danijel Lepin (1948–1950)
Martin Greif (1950–1952)
Franc Sitar (1952–1954)
Jože Grbec (1954–1958)
Stane Lavrič (1958–1962)
Stane Vrhovnik (1962–1968)
Roman Vobič (1968–1970)
Jože Snoj (1970–1973, 1976–1978)
Tone Florjančič (1973–1976)
Miro Samardžija (1978–1981)
Boris Godina (1981)
Branko Elsner (1982–1985)
Marko Ilešič (1985–1989)
Rudi Zavrl (1989–2009)
Ivan Simič (2009–2011)
Aleksander Čeferin (2011–2016)
Radenko Mijatović (2016–danes)

Navedeno pomeni, da bi moral predsedniki Republike Slovenije vročiti zlati red za zasluge MNZ Ljubljana in ne NZS.

O novinarjih in medijih, ki vse to vedo, pa ne bom izgubljal besed.

Mag. Ivan Simič
Tokrat se povsem strinjam z njim. :n1:
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
janbuc
Prispevkov: 5086
Pridružen: 17. Dec 2011 18:44
Klub: FC Barcelona
Kraj: Šmartno pri Litiji
Kontakt:

Re: NZS

#125

Odgovor Napisal/-a janbuc » 05. Maj 2020 16:49

Ok vse lepo in prav. A NZS je pred časom zaključila nekatere nogometne lige. Sedaj pa fehta, da naj država sprosti zadeve.
https://www.nzs.si/novica/Cas_je_za_spr ... _objekta=1

nogometaš
Prispevkov: 530
Pridružen: 16. Jul 2013 13:55

Re: NZS

#126

Odgovor Napisal/-a nogometaš » 20. Maj 2020 09:24

Mnenje bom dal za te drese ! Apsolutno ta TRIGLAV ne paše na nogometne drese """ POVSOD """ kje pade debata okrog tega , so rekli vsi v eno - to enostavno ne gre na drese i basta. :zoga:

yealink
Prispevkov: 345
Pridružen: 28. Jun 2016 11:21

Re: NZS

#127

Odgovor Napisal/-a yealink » 20. Maj 2020 11:16

Ma nasploh je pri teh dresih NZS ena velika zmesnjave. V 30 letih niso uspeli ustvarit branda in se drzat enega principa in enih osnov. Vse druge slovenske zveze imajo izdelano idejo kaksne drese nosijo njihove reprezentance edino NZS vesno nekaj spreminja in izumlja toplo vodo. Enkrat temno zeleno, drugic svetlo zeleni, potem temno modri, pa svetlo modri, beli, sivi,... V glavnem pa skropucalo. Ce ne vejo kaj bi naj dajo navadne bele in adijo.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 5151
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: NZS

#128

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 20. Maj 2020 11:49

Najlepši so bili na začetku. Belo-modro-rdeči, to so slovenske barve.
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

yealink
Prispevkov: 345
Pridružen: 28. Jun 2016 11:21

Re: NZS

#129

Odgovor Napisal/-a yealink » 20. Maj 2020 18:59

Se strinjam.

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brskajo: 0 registriranih uporabnikov in 0 gostov