Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

Članki in intervjuji z nogometaši
Zaklenjeno
Golman
Prispevkov: 2383
Pridružen: 17. Dec 2011 14:23

Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#1

Odgovor Napisal/-a Golman » 17. Apr 2012 00:44

Slika
91/92: Jugoslovanski kader za slovensko kanto

Po 70 letih takšnih in drugačnih ligaških tekmovanj na naših tleh se je prvo državno prvenstvo začelo avgusta leta 1991. Vanj so bili vključeni kar vsi klubi iz prve slovenske, Primorje, Zagorje in Beltinci iz druge slovenske ter Koper, Maribor in Izola iz medrepubliške in Olimpija iz prve zvezne jugoslovanske lige. Pred začetkom je bilo največ nejasnosti ravno glede Olimpije, ki je bila do zadnjega v kombinacijah za nastop v zvezni jugoslovanski ligi, a se je dan pred začetkom vendarle pridružila ostalim slovenskim klubom. Liga je tako štela prav smešno število 21 klubov in kakovostna razlika je bila temu primerna. Poleg tega so nekateri klubi ostali na amaterski osnovi, podobno amaterska so bila tudi igrišča. Zato je bilo povsem razumljivo napovedano krčenje lige, izpadlo naj bi kar 5 klubov.
Olimpija je bila po pristopu izraziti favorit, saj so za Bežigradom obdržali številne jugoslovanske zvezdnike, poleg tega je klub ostajal pod okriljem Ivana Zidarja in mogočnega gradbenega podjetja SCT. Čeh, Podgajski, Protega in druščina so imeli v primerjavi s tekmeci neprimerno več izkušenj in ko je ekipo prevzel Lučjo Pertič, je bilo dokončno jasno, da Zmajem zmage in s tem prvega naslova državnega prvaka ne more vzeti nihče. Za povrh je Jadran v zadnjem krogu padel z rekordnih 12:0, eden glavnih zvzdnikov, Zoran Ubavič, pa je s kar 29 zadetki osvojil lovoriko za najboljšega strelca lige.
Za glavnega tekmeca je veljal Maribor, ki so mu Ljubljančani pet pred dvanajsto prekrižali šampionske načrte. Končno drugo mesto je bilo tako kar pričakovano, čeprav ekipa s Dabanovičem, Binkovskim in Pozničom na čelu po mnenju mnogih ni bila kaj dosti slabša od Olimpijine. To so varovanci Marjana Bloudka dokazovali predvsem doma, Saj si v Ljudskem vrtu niso privoščili niti enega poraza, tudi zaradi česar so jih gledalci nagradili z največjim obiskom v ligi.
Jugoslovanske izkušnje je izkoristila tudi Izola, ki je dosegla daleč najboljšo uvrstitev v zgodovini slovenske lige ter si s tretjim mestom priborila tudi nastop v Evropi. Na izolskem "la Luzu" takart niti en tekmec ni prišel do vseh treh točk, kar dovolj nazorno kaže takratno kvaliteto moštva. Belvedur je sicer težko priskrbel dovolj denarja za kosanje z dvema največjimi tekmecema, a je Marjonova ekipa vsaj na začetku skrbela za evforijo ob obali. Ko možnosti za presenečenje ni bilo več, so odšli tudi gledalci.
Za favorita iz ozadja je veljal Koper, ki pa za razliko od ostale trojke prejšnjih izkušenj ni izoristil tako dobro. Po prej slabi kot dobri sezoni so Benedejčič, Rudonja, Galič in ostali Kanarčki na koncu osvojili le osmo mesto. Liga očitno le ni bila tako slaba kot so si mislil v klubu.
V vsej zmedi se je presenetljivo visoko prebila Gorica. Pod takrat še unikatnim imenom Vozila so Goričani odlično zvozili skozi sezono, na koncu pa tudi z nekaj sreče v zadnjem kolu osvojili četrto mesto. Ekipi, v kateri razen Debenjaka in Breznikarja večjih zvezd ni bilo, so se menjave trenerja očitno obrestovale, saj so jo tekom sezone vodili kar trije.
Pričakovano visoko je bila tudi Ljubljana, ki je imela praktično vse, bogat igralski kader z marsikaterim igralcem iz nekdanje Jugoslavije, zvezdnike Šporarja, Miloševiča in Bengeza, izkušenega Šoškiča na klopi, enega najlepših stadionov, dobre rezultate in dokaj dopadljivo igro. Vse to ni premamilo ljubljanskega občinstva, Šiškarji so kot vedno ostali drugi ljubljanski klub v Olimpijini senci.
Kot glavno razočaranje lahko štejemo velenjski Rudar. Knapi so bili namreč branilci naslova, čeprav je bila vsakomur jasno da v okrepljeni ligi nimajo nikakršnih možnosti. Vseeno pa ni bilo pričakovati, da bodo dosegli šele skromno dvanajsto mesto. Razlike so bile resda majhne, a le dve gostujoči zmagi sta bili za Kariča, Javornika in ostale izkušene igralce vendarle premalo. Pomagali niso niti številni zadetki Cvikla.
Hit prvenstva so bila Živila, praktično neznana ekipa je celo sezono strašila mnogo večje tekmece in v Naklem sta denimo padla tako Olimpija kot Maribor. Ekipo lokalnih junakov je, zanimivo, nekaj časa vodil kar kapetan Križaj, navijačem pa je v spominu zagotovo ostal še golgeter Taneski.
Razmeroma visoko je bila še Mura, ki jo je v drugi polovici sezone preporodil Bojan Prašnikar. Pomembnejše od aktualnih rezultatov so bile taktične priprave na novo sezono, saj so želeli v klubu vedno zahtevni soboški publiki ponuditi kaj več kot je bilo končno sedmo mesto.
V zgornji polovici je prvenstvo zaključilo tudi Celje, kateremu je sprva kazalo še bolje. Pod Prašnikarjevo taktirko so jeseni zbrali večino točk tiste sezone, blesteli pa so predvsem na Skalni kleti. Sledilo je neuspešno, a povsem mirno spomladansko nadaljevanje, v katerem je moštvu brez zvezdnikov nekako zmanjkalo motiva.
Deseterico je zaključil ljubljanski Slovan. Na Kodeljevem se najbrž niso zavedali dejstva, da je takrat šlo za njihovo najuspešnejšo sezono sploh. K temu je največ pripomogel golgeter Udovič, ki je pozimi iz Olimpije prišel na pomoč tretjemu ljubljanskemu klubu.
V zlati sredini je sezono zaključila tudi Svoboda. Na Viču so se lahko kot edina ekipa v ligi pohvalili celo z naklanskim skalpom. Še pomembnejše je bilo oblikovanje stabilne ekipe, ki tekom leta ni imela nikakršnih groženj z izpadom.
Ostali so zaostali že nekoliko več in se praktično do zadnjega kola borili za obstanek. Zagorje je bilo kot novinec zelo zadovoljno s 14. mestom, s čimer so ohranili prvoligaški nogomet v Zasavju. Nafta se je s točko v zadnjem kolu nekako izvlekla, a vseeno so se v klubu zavedali da bodo vsi trije prekmurski ligaši težko ostali dlje. Potrošnik se je namreč v zadnjem kolu rešil z zmago proti Slovanu in v Šumi se je začela pisati zgodovina najbolj nogometne vasi v državi. Podobno veselo je bilo v Rogaški Slatini, kjer je domoval Steklar. Klub, ki dotedaj ni igral prav prepričljivo, je prav tako na zadnji tekmi dosegel zmago in s šestnajstim mestom ohranil provligaški status. Za razliko od Beltincev je v Slatini šlo le za podaljšanje agonije.
Ostali so bolj ali manj zasluženo izpadli. Največ je prikazalo Primorje z Mulahmetovičem na čelu, na koncu pa jim je zmanjkal kanček sreče. Razmeroma blizu je bil še trboveljski Rudar, a Knapi so se težko borli proti krizi celotnega območja, saj Oria po osamosvojitvi ni uspela več zagotoviti dovolj denarja. To bi teoretično lahko storil Lek, a so Domžale prepričljivo izpadle. Predmestje takrat pač realno ni imelo kaj iskati med elito. Tako kot tudi Medvode in Jadran ne. Sploh slednji so z 29 porazi dosegli enega rekordov v slovenskem nogometu.

Olimpija 40 30 6 4 102:18 66
Maribor 40 25 9 6 76:29 59
Izola 40 22 12 6 62:26 56
Gorica 40 15 16 9 61:39 46
Ljubljana 40 17 12 11 59:41 46
Živila Naklo 40 14 18 8 49:40 46
Mura 40 17 9 14 59:48 43
Koper 40 15 13 12 38:33 43
Celje 40 14 13 13 43:51 41
Slovan 40 14 12 14 51:40 40
Svoboda 40 14 12 14 51:55 40
Rudar (V) 40 13 12 15 59:65 38
Potrošnik 40 14 10 16 48:60 38
Zagorje 40 13 10 17 47:44 36
Nafta 40 13 10 17 52:63 36
Steklar 40 12 12 16 57:75 36
Primorje 40 12 11 17 45:60 35
Rudar (T) 40 12 9 19 47:60 33
Domžale 40 5 14 21 26:59 24
Medvode 40 9 5 26 26:84 23
Jadran (D) 40 4 7 29 23:91 15
Vabljeni k napovedovanju rezultatov za PLTS 2013/14! Več na: http://www.snportal.si/forum/viewforum.php?f=74

Golman
Prispevkov: 2383
Pridružen: 17. Dec 2011 14:23

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#2

Odgovor Napisal/-a Golman » 17. Apr 2012 00:45

Slika
92/93: Zmaji nad Šiško

Dvaindevetdesetega se je začela skrčena, a še vedno številna slovenska liga še v drugo. Klubom, med katerimi so nekateri prvič tekmovali še na evropski fronti, sta se pridružila novomeška Krka in mariborski Železničar. Favoriti so ostajali isti kot pred tem, razlike pa so se počasi manjšale.
Primat je še enkrat potrdila Olimpija, le da so bile tokratne ovire nekoliko drugačne. Tokrat se Zeleni namreč niso borili le za status najboljšega v državi, ampak presenetljivo tudi najboljšega v mestu. Po jesenskem delu so imeli pred Šiškarji le tri točke prednosti, kar je odneslo stolček sicer zelo solidnemu Pertiču. V nadaljevanju je vajeti prevzel še uspešnejši Prašnikar, kar se je poznalo tako na igri kot rezultatih. Med drugim sta se, že tako močni zasedbi iz prejšnje sezone z Ubavičem, Protego in Zuličem, pozimi pridružila še Hadžialagić in Želko. Posledica vsega je bilo nekaj prav spektakularno visokih izidov, zastrašujoča gol-diferenca, le ena oddana točka za Bežigradom in nov naslov državnega prvaka.
Kot rečeno je bila dolgo časa glavni konkurent vodilnim prav bližnja Ljubljana. Sezona se je z zlatimi črkami zapisala v zgodovino kluba, saj ostaja edina, ko so se Šiškarji borili za naslov prvaka. Še posebej uspešni so bili v prvem delu, ko bi, tudi ob rahli Olimpijini krizi, skoraj prezimili na vrhu. Odločilne točke so izgubili na še enem v vrsti mestnih derbijev, ko jim ni uspelo premagati Slovana. Kakorkoli, trener Šoškič in ekipa z Vrabcem, Škufco in Mesesnelom na čelu sta še enkrat pokazala svojo kvaliteto. Na nesrečo sicer redkih navijačev pa sta trener in največji zvezdnik ter eden najboljših strelcev lige Miloševič ekipo med premorom zapustila, po čemer se ostali igralci spomladi več niso pobrali. Osvojili so bornih osem točk in s padcem na četrto mesto tudi izpustili vozovnico za Evropo.
Na drugem mestu je tako še enkrat zaključil Maribor, ki je imel ob koncu tudi nekaj sreče s slabo formo nasprotnikov. Štajerci so še enkrat vrhunsko odigrali predvsem v Ljudskem vrtu, kjer so ostali še drugo leto zapored neporaženi. Trener Bloudek je delo opravil po svojih najboljših močeh, a je bilo, predvsem zaradi nekaterih odhodov, za ekipo s Šimundžo, Kotnikom in Bičakčićem v glavnih vlogah, drugo mesto takratni maksimum.
Visoko je kotirala tudi Mura, ki jo je Prašnikar očitno povsem preporodil. Slednjega je uspešno nasledil Šoškič, ki je sestavil kompaktno in konkurenčno ekipo, v kateri so bili med drugim Emeršič, Cifer in Belec. Prekmurci so se ob veselju soboške publike prvič dvignili proti vrhu slovenskega nogometa, bili so celo najboljše gostujoče moštvo, dolgo so bili v kombinacijah za končno zmago, v zadnjem krogu pa so izgubili tudi naslov viceprvakov.
Še eno senzacionalno sezono v Naklem so odigrala Živila. Le redki domači optimisti so verjeli, da lahko Naklanski outsiderji presežejo prejšnoletno šesto mesto, a jim je pod taktirko Braneta Oblaka to na koncu uspelo. Vidno vlogo na igrišču sta odigrala predvsem Pavlin in četrti strelec lige, Marušič.
Svoje najboljše čase je pod pokroviteljstvom Kompas Holidaysa preživljala tudi Svoboda. Ljubljanski Rdeči so se od nikoder zavihteli med najboljše, v viškem Športnem parku je med drugim padel tudi Maribor in izgledalo je, da se še en tradicionalen klub počasi vrača.
Še enkrat več pa je razočaral Koper. Najboljši primorski prvoligaš je kljub nesporno kakovostni zasedbi še eno sezono zaključil brez presežkov. Osmo mesto in velik zaostanek za najboljšimi nista zadovoljevala uprave, a sivo povprečje sredine lestvice je vse bolj postajalo realnost.
Podobno usodo je doživljal velenjski Rudar, ki se po osamosvojitvi nikakor ni znašel v novih razmerah. Knape je spet pokopala porazna igra v gosteh, kjer so zbrali borih sedem točk. S številnimi zadetki je moštvo še enkrat več reševal odlični Cvikl. Kljub slabim rezultatom sicer kvalitetne ekipe se je Drago Kostanjšek celotno sezono obdržal na klopi, kar je bila za tisti čas prava redkost.
Za eno večjih presenečenj pa so verjetno poskrcbeli novinci iz Novega mesta. Krka je svoj dotedaj amaterski kader pred sezono resda okepila z Gliho, Kosičem in Prelogarjem, a je bilo sedmo mesto vseeno daleč nad pričakovanji. Dolenjska je s tem končno dobila konkurenčnega predstavnika.
Eden izmed številnih klubov iz prestolnice, Slovan, je pokazal dva povsem različna obraza. Ob tem ko v gosteh niso dosegli niti ene same zmage, so doma naravnost blesteli. Na Kodeljevem so se tako opekli številni favoriti, izmed najboljših se je domov s tremi točkami vrnila le Olimpija. To je kljub vsemu zadostovalo za dokaj miren obstanek, k čemer je veliko pripomogel tudi Udovič, ki je bil s 25 zadetki prvi strelec lige.
Nekaj več težav je imelo Celje. Publika v knežjem mestu je morala biti vsekakor nezadovoljna s predstavami Grofov, ki so bili do zadnjega pod vprašajem. Prihod novega trenerja Janeza Zavrla in domača zmaga proti Zagorju v zadnjem kolu sta nato rešila sezono.
Podobno kalvarijo je doživljala Gorica, le da so si Vrtnice obstanek zagotovile nekoliko prej. Kar tri menjave trenerjev se niso preveč obrestovale in Debenjakova ekipa si je želela čimprej pozabiti sezono, ki je bila daleč najslabša v zgodovini kluba.
Po gostovanju Benfice in po prenovi stadiona je Izola začela toniti proti dnu, a so se tisto leto na koncu vsaj začasno le rešili. Prav tako tesno je bilo tudi v Beltincih, kjer se je Potrošnik še drugo leto zapored spet rešil v zadnjem kolu in spet je bil nasprotnik Slovan.
Nesrečno petnajsto mesto je zasedlo Zagorje, ki mu mu ni uspelo ponoviti preobrata iz leta pred tem in Zasavje je tako izgubilo še drugega predstvnika. Že prej so bili obsojeni na izpad krepko zadnja lendavska Nafta, mariborski Železničar z le eno osvojeno gostujočo točko in tudi Steklar, za katerega je Prevoljšek dosegel kar lepo število golov.

Olimpija 34 22 8 4 94:20 52
Maribor 34 18 12 4 50:20 48
Mura 34 19 8 7 50:28 46
Ljubljana 34 16 8 10 44:34 40
Živila Naklo 34 15 10 9 55:47 40
Svoboda 34 14 10 10 38:33 38
Krka 34 13 12 9 35:30 38
Koper 34 11 13 10 41:45 35
Rudar (V) 34 13 7 14 45:52 33
Celje 34 12 8 14 37:47 32
Slovan 34 9 13 12 45:43 31
Gorica 34 11 9 14 39:46 31
Izola 34 10 10 14 45:46 30
Potrošnik 34 12 5 17 51:62 29
Zagorje 34 10 8 16 29:40 28
Steklar 34 4 14 16 33:72 22
Železničar (M) 34 6 8 20 30:62 20
Nafta 34 6 7 21 30:64 19
Vabljeni k napovedovanju rezultatov za PLTS 2013/14! Več na: http://www.snportal.si/forum/viewforum.php?f=74

Golman
Prispevkov: 2383
Pridružen: 17. Dec 2011 14:23

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#3

Odgovor Napisal/-a Golman » 17. Apr 2012 00:46

Slika
93/94: Zelene so vse trate

V tretji sezoni slovenskega prvoligaškega nogometa se je število klubov zmanjšalo na 16, s čimer naj bi bila redukcija končana. Tako sta v nižji rang prvič vodili zgolj zadnji dve mesti, tako da so sezono mirneje pričakali tudi klubi v spodnjem delu lestvice. Tja sta se vrnila stara znanca izpred dveh sezon, Jadran in Primorje.
Še tretjič, spet izjemno suvereno, je absolutno premoč v državi potrdila Olimpija. Zeleni s Pavlinom, Zulićem, Protego in Novakom so vse dvome o prvaku razrešili že na začetku, saj so prvih enajst krogov ostali neporaženi. Pod Prašnikarjevim vodstvom niso popuščali niti v nadaljevanju, privoščili so si namreč le dva poraza, za Bežigradom pa oddali edino točko zgolj Mariboru, medtem ko so ostale tekme večinoma zaključili s hokejskimi izidi. Bežigrajčani so takorekoč povsod kazali takšno premoč, da so se zdeli na prestolu praktično nedotakljivi.
Najboljša med ostalimi je bila Mura, ki je s Šoškićem na klopi bržkone odigrala svojo najboljšo sezono. Odlične predstve je nekoliko pokvarilo le dejstvo, da so tako v prvenstvu kot pokalu končali na drugem mestu. Ekipa z Belcem, Gliho in Breznikom v glavnih vlogah je imela pač smolo, da so ravno tisto sezono naleteli na izjemno razpoloženo Olimpijo, saj so bili ostali tekmeci daleč zadaj. Nobenemu izmed njih tudi ni uspelo slaviti na Fazaneriji, kar je še dodatno veselilo zvesto večtisočglavo množico.
Še najbolj konkurenčen vodilnima je bil Maribor, ki pa je tokrat prvič končal nižje od drugega mesta. V moštvu so sicer bili Binkovski, Karič in Šimundža, a so finance vendarle nekoliko omejevale boj za sam vrh. Mladi strateg Horjak je kljub neizkušenosti svojo nalogo opravil dobro, pri čemer so ga reševali predvsem standardno dobri izidi doma ter številni zadetki novinca Bozga. V Ljudskem vrtu so se tolažili vsaj s pokalno lovoriko.
Za Celje je bila to ena uspešnejših v tistih letih, saj ni po devetem in desetem mestu skoraj nihče pričakoval takšnega podviga. Do njega je prišlo tudi po zaslugi Zavrla, ki je odlično vodil svoje zvezdnike Gorška, Sešlarja in Turka, ter med drugim povsem porazil tudi tako superiorno Olimpijo. V nadaljevanju je pod vodstvom Baumana kvaliteta rahlo padla, a so Grofje kot druga najuspešnejša domača ekipa na Skalni kleti zbrali dovolj točk za obranitev visoke četrte pozicije.
Blizu jim je bila Gorica, ki ni praktično v nobenem segmentu spominjala na potencialnega pretendenta za vrh. Še najbližje temu je bil trener Mendaš, čigar slava pa je že nekoliko pojenjala. Tudi kader z Valentinčičem, Debenjakom in Srebrničem je bil sicer kvaliteten, a niti en igralec ni uspel zabiti več kot sedemkrat. Solidna igra, povprečna gol razlika in peto mesto so se tako zdeli povsem realni.
Pod okriljem lokalnega veleposlovneža Ketlerja je visoko letal Potrošnik, kakor se je dolga leta po sponzorju imenoval ta beltinški prvoligaš. Po dveh kriznih sezonah so v vasi z 8000 prebivalci prvič lahko spremljali povsem konkurenčen slovenski klub. Pripeljali so drage okrepitve, Škaper in Miloševič sta bila v vrhu lestvice strelcev, Šuma pogosto nabito polna in evforija v Prekmurju na vrhuncu.
Nekoliko slabše je plul Koper, ki se mu po osamosvojitvi nikakor ni uspelo približati najbolšim. Kanarčki z Gunjačem in Bečajem so imeli vsako leto nekoliko manj kakovostno ekipo, rezultatsko pa so ostajali nekje na istem oziroma je bilo takratno sedmo mesto celo njihovo najboljše. Navijače je razveseljevala vsaj dobra domača forma, na Bonifiki je namreč slavila zgolj Gorica.
S podobno situacijo se je soočal tudi Rudar. Prvak iz leta '91 je ves čas životaril na sredini lestvice in tako je bilo tudi v tretje. Kader z Bulajičem, Vidovičem in Spasojevičem spet ni bil slab, a Jarc nekako ni zmogel potegniti iz igralcev več od skromnega devetega mesta. Tudi (finančna) moč Rudnikov je nekoliko usihala in Velenje je vse bolj drselo v povprečje.
Zato pa so imela za seboj še eno povsem spodobno sezono Živila z Naklega. V zadnjem krogu so Gorenjci pred domačo publiko sicer iz rok izpustili šesto mesto, a je bil končni izkupiček, upoštevajoč to, da je bil edini zvezdnik v moštvu tujec Vorobjev, vseeno odličen. Seveda ne gre prezreti tudi dejstva, da jih je pol sezone vodil legendarni Branko Oblak.
Na obali se je nadaljeval potop Izole, ki ni več spominjala na klub, ki se je še prejšnjo sezono v Evropi boril z največjimi tistega časa. Prenovljen stadion na tribune ni več privabljal prav veliko gledalcev, so pa zato bolj uživali tisti na gostovanjih, kjer izola s štirimi remiji in enajstimi porazi ni bila dostojen tekmec. Kriza iz prejšnje sezone se je le še poglobila.
Hud padec po lestvici je doživela tudi Ljubljana, vse skupaj je bilo zgolj nadaljevanje poraznega zaključka iz sezone pred tem. Avto-moto zveza očitno ni bila sponzor, ki lahko rešil krizo ljubljanskega nogometa, Šiškarjem pa so se odhodi igralcev močno poznali. Šporar, Plešinac in Srovin so skušali rešiti situacijo, a se zdi, da je bilo enajsto mesto v takratnih pogojih klubski maksimum. Kljub vsemu je vodilne lahko veselilo vsaj to, da so ohranili status številke dve v mestu, s čimer še niso sodili med tiste najbolj ogrožene.
Tem se je približevala Svoboda, ki je bila glede na igro na koncu lahko še zadovoljna s precej mirno zagotovljenim obstankom. Največ je k temu pripomogel drugi strelec lige Šiljak, ki pa je že med odmorom presztopil k prvakom. Na drugi strani prestolnice je tako nekako umiral Optimizem, končno 13. mesto pa je napovedovalo črno usodo nekoč slovitega kluba.
Kot novinec je lepo presenetilo Primorje, saj javnost od kluba iz Ajdovščine ni pričakovala preveč. Z Lučićem v glavni vlogi ter občasno pomočjo burje so si na skromnem domačem igrišču nabrali prepotrebno zalogo točk.
Jadran se je v nasprotju s pričakovanji celo nekako rešil ter si zagotovil še tretjo sezono med prvoligaši, te sreče pa nista imela osiromašena Krka z zgolj dvanajstimi točkami in tudi že prvi ljubljanski klub na listi za odstrel, Slovan.

Olimpija 30 23 5 2 95:20 51
Mura 30 19 7 4 59:23 45
Maribor 30 16 10 4 55:24 42
Celje 30 14 10 6 50:34 38
Gorica 30 12 11 7 40:38 35
Potrošnik 30 13 6 11 57:40 32
Koper 30 11 9 10 43:40 31
Živila Naklo 30 12 6 12 34:40 30
Rudar (V) 30 10 7 13 37:49 27
Izola 30 9 8 13 45:51 26
Ljubljana 30 8 9 13 29:44 25
Primorje 30 8 8 14 46:55 24
Svoboda 30 9 5 16 31:58 23
Jadran (D) 30 7 7 16 24:50 21
Slovan 30 5 8 17 35:70 18
Krka 30 2 8 20 14:58 12


Komentarje pa lahko pustite v sledečem topicu:
http://www.nogometni-forum.si/viewtopic ... 0&start=40
Vabljeni k napovedovanju rezultatov za PLTS 2013/14! Več na: http://www.snportal.si/forum/viewforum.php?f=74

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 6574
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#4

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 22. Apr 2012 12:37

Slika
94/95: Črna sezona

Kljub drugačnim napovedim so se v vodstvu nogometne zveze pred četrto izvedbo slovenske nogometne lige odločili, da bodo ligo s 16 skrčili na zgolj 10 klubov, kar je pomenilo izpad praktično polovice sodelujočih. Tudi novinca Kočevje in Primorje nista bila ravno navdušena nad tako odločitvijo.
Četrti naslov je spet pričakovano osvojila Olimpija, ki je bila takrat pač absolutna številka 1 na slovenski sceni. Vendar tudi za Bežigradom ni bilo vse več tako idilično kot prejšnja leta. V Evropi so zeleni izpadli proti Eintrachtu, prišlo je do sporov znotraj ekipe, nekaj slabših rezultatov in kmalu je moral oditi tudi Prašnikar. A na koncu je vendarle odločila nesporna kvaliteta ekipe s Pavlinom, Šiljakom, Knavsom in Protego na čelu, navijačem pa se je tisto leto prvič predstavil tudi Cime, ki je pred sezono prišel s Slovana. Vseeno pa so kar precejšnje število prejetih zadetkov, dva domača poraza ter le dve točki prednosti pred večnimi rivali vendarle nakazovali manjše težave ljubljanskega velikana.
Spet je bil drugi Maribor, ki mu nikakor ni uspelo ogroziti "Žabarjev". Tokrat je bila razlika res minimalna, odločilni pa bržkone obe medsebojni tekmi, ki so ju vijoličasti izgubili. Poleg tega je ob koncu sezone Štajerce sredi Ljudskega vrta presenetil še Potrošnik. Ekipa s Šimundžo, Kekom, Židanom in ostalimi zvezdami je bila vseeno precej kvalitetna, Horjak je gradil za prihodnost in Štajerci so že sanjali naslove.
Nekoliko je presenetila Gorica, ki je bila pravi HiT sezone. S pomočjo dobrega sponzorja je imel tako Šoškič na voljo precej solidno ekipo, največ pa je stavil na nov napadalni dvojec, pred sezono je prišel Valentinčič, med zimskim odmorom pa še drugi strelec lige Nikčevič. Vrtnice so blestele predvsem doma, kjer so bili najuspešnejša ekipa lige, saj je v Športnem parku slavila zgolj vedno nevarna Ljubljana.
Ena redkih ekip, ki so zadovoljne končale sezono, je bila nedvomno Mura. "Krojači" so namreč osvojili svojo prvo in za zdaj tudi edino lovoriko v samostojni državi. V ligi so resda končali na visokem četrtem mestu s štirimi točkami zaostanka, a to sezono je bilo pomembnejše pokalno tekmovanje. Breznik, Kokol, Gajser in ostali so konec maja zasluženo dvignili kanto po minimalni zmagi nad večnimi poraženci s Celja in soboška publika je vsaj enkrat prišla na svoj račun.
Podobno evforijo je doživljal Potrošnik iz Beltincev, kjer so astronomske okrepitve končno začele upravičevati svoj sloves. Beltinški Kanarčki so letali visoko, Škaper je bil prvi strelec lige, v Šumi je padla Olimpija, zabili so neverjetnih 73 golov, dolgo časa so bili na drugem mestu, doma so ostali nepremagani in kazalo je, da bo Ketlerju projekt evropskih Beltincev dejansko uspel. A kot že tolikokrat v našem nogometu je gospodarsko-kapitalski projekt počasi začel pešati, tako da sicer visoko peto mesto in zaostanek za Muro na koncu sezone nista povsem navdušila presenetljivo številnih navijačev Potrošnika.
Celje se je spet lahko pohvalilo s solidno sezono in šestim mestom, vseeno pa to ni odvrnilo vodstva, da ne bi kar dvakrat odstavili trenerja. Kar se ostalih dimenzij tiče sezona na Celjski kleti ni prinesla večjih presežkov. Navijači so se lahko veselili predvsem mirnega obstanka in zelo dobre obrambe.
Spet je v zlati sredini končal Rudar in spet so imeli knapi s Balagičem, Komarjem in Pavlovičem v glavnih vlogah več kot solidno ekipo, ki na igrišču ni pokazala pričakovanega. Težav z obstankom v Velenju niso imeli predvsem po zaslugi dvanajstih zmag ob jezeru, z angažiranjem Prašnikarja pa so se lahko pripravljali že na naslednjo sezono.
Precej nesrečno je izpadel Železničar Ljubljana. Rekarjeva finančna pomoč je s seboj prinesla prvo nastopanje pod normalnim imenom ter okrepitve vključno z Gliho in Milinovičem, a vse skupaj se na igrišču kot že tolikokrat pred tem ni odrazilo. Šiškarji so resda dosegli velikih 15 točk na gostovanjih, osvojili sicer čisto solidno deseto mesto ter imeli boljšo gol-diferenco od vseh izpadlih, a v takratnem sistemu redukcije to pač ni bilo dovolj. Pokopala jih je (sumljiva) zadnja domača tekma sezone proti Prevaljčanom.
Velikega obstanka se je tako veselil Korotan, ki je v zadnjem krogu prehitel tako Ljubljano kot Primorje. Korošči sicer niso pokazali nič posebnega, pomagala sta jim predvsem dobra forma na Prevaljah in kanček sreče. Koroška je na ta način vendarle odbržala prvoligaša.
Ostali so šli v kvalifikacije, ki so se srečno končale za Primorje. Ajdovci so do ohranitve prvoligaškega statusa prišli precej zasluženo, saj pod Tarbukovim in Mladenovićevim vodstvom nikakor niso igrali slabo. Vseeno pa je bil tak dosežek novincev kar majhno presenečenje, saj Primorje po mnenju mnogih ni sodilo med prvih deset klubov državi, kar je potrjeval tudi slab obisk njihovih srečanj.
Še bolj pa je presenetila Izola, ki je najbolje izkoristila tekmovalni sistem lige. Sezono so namreč končali na katastrofalnem trinajstem mestu s kar 73 prejetimi zadetki, na novem mestnem stadionu pa je ostajal le spomin, tako na rezultate kot gledalce. Pot jih je nato vodila v play-off, kjer so Ribiči v nasprotju s pričakovanji in realnostjo ujeli obstanek.
Koper bi si na drugi strani najbrž zaslužil več, a prehitek petih klubov tokrat ni zadoščal. Kanarčki so po nastopanju v jugoslavanski medobčinski ligi v nekaj letih postali preslabi celo za slovensko sceno, kar je nazorno odražalo krizo na obali.
V drugi ligi so se jim pričakovano pridružili še nekonkurenčna obubožana Živila z Naklega, Kočevje z odlčnim mladim napadalcem Struno ter daleč zadnji Jadran, ki bi pravzaprav moral izpasti že leto pred tem. Poleg tega je propadel še en ljubljanski projekt, Hrovatičeva prodaja ter nato združitev Svobode s Slavijo ter selitev na Vevče je prinesla pluse le v zakulisju, tekmovalni aspekt pa se je odrazil z izpadom.

Olimpija 30 20 4 6 78:30 44
Maribor 30 17 8 5 61:23 42
Gorica 30 18 5 7 66:30 41
Mura 30 17 6 7 46:24 40
Potrošnik 30 15 8 7 74:32 38
Celje 30 16 6 8 50:27 38
Rudar (V) 30 16 6 8 55:33 38
Korotan 30 14 4 12 53:36 32
Primorje 30 12 8 10 49:46 32
Ljubljana 30 13 4 13 49:44 30
Koper 30 9 8 13 24:34 26
Slavija Vevče 30 8 4 18 37:59 20
Izola 30 7 6 17 30:73 20
Živila Naklo 30 5 9 16 34:48 19
Kočevje 30 4 9 17 25:91 17
Jadran (D) 30 0 3 27 12:113 3
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 6574
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#5

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 29. Apr 2012 15:28

Slika
95/96: Samo nebo je nad Gorico

Jubilejna peta sezona prvič ni prinesla nobenega novinca, pomerilo se je namreč zgolj deset klubov prejšnje skrčene selekcije, manjkali pa so nekateri tradicionalni velikani. Nov sistem je nepričakovano prekinil zmagovalni niz Olimpije.
Nekoliko presenetljivo je do prve zvezdice prišla Gorica, ki je tekmece pustila daleč zadaj že po polovici prvenstva. V klubu so pred sezono angažirali Miklaviča, ki je s svojimi taktičnimi rešitvami povsem potolkel konkurenco. Ekipa z Mavričem, Ubavičem, Jermanišem, Radovanovićem in ostalimi je igrala rezultatsko učinkovito ter prejela tekom sezone daleč najmanj zadetkov. Športni park je ostal neosvojena trdnjava, na tribunah pa se je kljub očitkom o nezanimivi igri v povprečju zbral kar pol tretji tisoč gledalcev. Te je strelsko najbolj navduševal golgeter Valentinčič.
Olimpija je tako prvič morala preznati premoč tekmecev. Po mnenju nekaterih se je kriza začela že prejšnjo sezono, ko so igralci v navezi z Amerškom vodili klubsko politiko, ob tem pa je prišlo še do prvih finančnih težav. Tudi predsezonska odločitev, da iz Gorice pripeljejo Šoškiča, se je izkazala kot slaba, oziroma celo dobra za nasprotnika. Zeleni so se na koncu lahko tolažili vsaj s pokalno lovoriko ter naslovom najboljšega strelca, ki je pripadel Šiljaku.
Povsem je razočaral Maribor, ki so mu pred sezono napovedovali veliko več od četrtega mesta. Horjak je vse možnosti zapravil že v prvih nekaj kolih, tako da Prašnikarju ni pomagal niti odličen pomladanski finiš. To sezono se je razblinil tudi urok Ljudskega vrta, saj so tam slavili celo takšni klubi kot je Korotan. Moštvo z Binkovskim, Križanom in Židanom je ob tem doseglo le tri gostujoče zmage in končni izkupiček je bil povsem jasen. Vsaj petarda v zadnjem kolu pa je nakazovala razcvet vijolic ter uspešno naslednjo sezono.
Štajerce je prehitela tudi Mura, ki je bila po polovici sezone celo v igri za naslov. Črno-beli so igrali precej atraktivno, navduševali pa so zgolj na Fazaneriji, kjer so prvič ostali nepremagani celotno sezono. Kljub odličnemu tretjemu mestu je navijačem ostal občutek, da bi Mendaš iz ekipe s Cifrom, Kmetcem in Alihodžićem lahko iztisnil tudi več.
Še eno solidno sezono je odigralo Celje. Grofje so se točkovno zopet znašli v sredini lestvice, so pa bili zato gledalci lahko toliko bolj nadušeni nad realizacijo, saj je na Celjski kleti padlo daleč največ zadetkov v ligi. Ekipa s Sivkom, Rakovičem in Kamberovićem je kazala potencial in Celajni so se dokončno utrdili med najboljšimi.
Tem pa se je oddaljeval Potrošnik, kateremu je počasi začela usihati finančna moč. Nekateri asi kot Osterc, Šarkezi in Škaper so vsekakor imeli kvaliteto, a Nadovezi tisto sezono prav dosti ni uspevalo. Porazen je bil predvsem jesenski del, ko so Zapravljivci premizili na poziciji za izpad.
Še enkrat več je razočaral tudi Rudar, ki je po uspešnem evropskem štartu pod taktrirko Prašnikarja počasi že načrtoval tudi kakšno lovoriko. A knapi z Balagičem, Pavlovičem in odličnim strelcem Ekmečićem v glavnih vlogah so v Velenju igrali prav porazno in tudi tretji najboljši gostujoči izkupiček jim ni pomagal kaj dosti. Da znajo, so potrdili tudi v pokalu, kjer so prišli do polfinala, na poti pa izločili Maribor.
Spet se je rešilo Primorje, ki se je vedno bolj utrjevalo v prvoligaški konkurenci. Črnigoj je za to nalogo sestavil več kot konkurenčno ekipo z Vrabcem, Strajnarjem in Lučićem, ti pa so mu vložek vrnili na igrišču. Lepi igri so sledili tudi gledalci, saj se jih je v povprečju v Ajdovščini zbralo več kot za Bežigradom.
Po dodatnih kvalifikacijah je do novega srečnega obstanka prišel še Korotan. Prevaljčani so suvereno dobili obe tekmi z Nafto in kazalo je, kot da koroški klub nikakor ne more izpasti. Dokončno se je potopila Izola, ki je dosegla vsega skupaj eno samo zmago. Pri tem ni pomagal niti sponzor Mars, prej je izgledalo kot da vsi tekmeci prihajo z drugega planeta.

Gorica 36 18 13 5 49:22 67
Olimpija 36 19 7 10 79:39 64
Mura 36 15 13 8 43:29 58
Maribor 36 14 11 11 47:32 53
Celje 36 13 12 11 62:47 51
Potrošnik 36 13 11 12 41:40 50
Rudar (V) 36 13 10 13 46:37 49
Primorje 36 13 9 14 56:48 48
Korotan 36 11 9 16 44:46 42
Izola 36 1 5 30 13:140 8
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 6574
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#6

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 03. Maj 2012 16:33

Slika
96/97: Prva zvezdica nad Ljudskim vrtom

Po stalnih sistemskih ekspirimentiranjih se je nova sezona državnega prvenstva enkrat za spremembo začela z nespremenjenim številom udeležencev. Po pravi burleski v drugoligaškem tekmovanju se je deveterici precej sporno pridružil še šestouvrščeni drugoligaš Koper, saj prvak Železničar Ljubljana ni izpolnjeval licenčnih zahtev.
Po petih neuspešnih poskusih je Maribor le uspel priti do tako želenega naslova državnega prvaka. Prašnikar je s svojo zvezdniško zasedbo vključno z Drobnetom, Židanom, Kekom in Karičem štatal slabo, a nato tradicionalno doživel razcvet spomladi. Ob krizi glavnih papirnatih konkurentov so se Štajerci za naslov do konca borili s Primorjem, saj je odločitev padla šele v zadnjem kolu. Navijači so sledili rezultatom in moštvo nagradili z največjim obiskom v vsej zgodovini slovenske lige. Zgodovinski uspeh so Vijolice dopolnile še s pokalno lovoriko in tako poskrbele za dvojno krono, kar je dolgoročno bržkone vplivalo celo na opustitev tekmovanja za superpokal.
Drugo mesto je kot rečeno osvojilo Primorje, ki je presenetilo praktično vse. Sinovi Burje so pod okriljem Černigojevega podjetja sestavili nadve konkurenčno ekipo, ki v Športnem parku celotno sezono ni priznala poraza. Vulič, Žlogar, Vrabac, Lučić in ostali so slabše odigrali le v gosteh, kar se je na koncu izkazalo za odločilno. Vseeno so bili ajdovski Rdeči vragi nad dosežkom navdušeni, saj jih je najbrž veliko slutilo, da gre za najuspešnejšo sezono kluba v zgodovini.
Spet je povsem razočarala Olimpija, ki se je komajda še držala v zgornji polovici lestvice. Djuranoviču, Pejkoviču in Zuliču prav veliko ni uspevalo, niti en igralec ni uspel zabiti več kot sedemkrat, klubu so hrbet obrnili številni gledalci in tudi novi trener Perica ni bil pri reševanju krize prav nič uspešnejši od predhodnikov. To je bila tudi prva samostojna sezona, ki so jo Ljubljančani zaključili brez lovorike in Zidar se je lahko kar pošteno zamislil.
Gorica naslova ni uspela potrditi s novim vrhunskim dosežkom, a vseeno odigrala povsem solidno sezono. Vrtnice so zbrale največ točk na gostovanjih, nekoliko jim je šepala le realizacija, kjer je ekipo reševal predvsem odlični Osterc. Sicer je ekipa z Demirovičem, Protego in Ubavičem ostala precej močna, kar je dokazala predvsem s zgodovinskim izkupičkom štirih zmag nad Olimpijo, pod Zupanovim vodstvom pa jim je sapa pošla šele v zaključku.
Prvič je bilo kolikor toliko lahko zadovoljno tudi Celje, saj so Grofje končali na četrtem mestu in pustili kar dober vtis na Celjki kleti. Tarbuk je za nagrado kot eden redkih trenerjev ostal preko celotne sezone, medtem ko so bili v klubu lahko s Sivkom, Sešlarjem in najboljšim strelcem lige Kamberovičem za prihodnost kar optimistično razpoloženi. Celjani so se rezultatsko utrdili v prvi ligi, še vedno pa je skrbela porazna statistika gledanosti domačih tekem.
Pozitivno je sezono zaključil še Korotan, ki je mirno brez težav prišel do suverenega obstanka. Prevaljčani so s preračunljivo igro večino točk nabrali doma, kjer so ob obrambni taktiki prejeli zgolj 9 golov. Navijačev to očitno ni motilo, važno je bilo, da Koroška vzdržuje prvoligaški klub.
Zato pa je toliko bolj razočarala Mura, ki je po rednem uvrščanju med prve tri tokrat kočala v spodnji polovici. Dvoršak, Kmetec, Kokol in ostali so povsem razočarali domače navijače, pri čemer tudi dvakratna menjava trenerja ni pomagala. Vse skupaj se je odražalo z najnižjim obiskom po petih letih, edina svetla točka v sezoni pa je bila zmaga v Ljudskem vrtu.
Najslabšo sezono v zgodovini je odigral tudi Rudar, katerega je tranzicija očitno precej uničila. Ob slabi podpori sponzorjev in navijačev so Knapi Ob jezeru zbrali najmanj točk v ligi, oziroma toliko kot v gosteh, kar je še ravno zadoščalo za razmeroma mirno sezono. Moštvo na čelu z Vidovičem, Javornikom in Pavlovičem bi bilo verjetno sposobno doseči več, a Jarc in Vugrinec očitno nista bila pravšnja za takšno nalogo.
Po play-offu se je spet rešil atraktivni Potrošnik, zato pa je povsem zasluženo izpadel Koper, ki s sedemnajstimi gostujočimi porazi pač ni bil na nivoju prvoligaškega tekmovanja.

Maribor 36 21 8 7 71:34 71
Primorje 36 19 9 8 63:24 66
Gorica 36 18 11 7 52:33 65
Celje 36 12 11 13 55:61 47
Olimpija 36 11 12 13 54:52 45
Korotan 36 12 9 15 32:39 45
Mura 36 9 16 11 35:44 43
Rudar (V) 36 10 12 14 43:53 42
Potrošnik 36 7 11 18 37:69 32
Koper 36 8 7 21 28:61 31
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 6574
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#7

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 18. Maj 2012 11:19

Slika
97/98: Vijol'čna je že cela Štajerska

Sedma sezona prvoligaškega tekmovanja je prinesla nove trende, saj je klubom začelo zmanjkovati kapitala za tuje okrepitve in so prvič bolj resno posegli po mladih igralcih z lastnih klubov. Z vrnitvijo Vevč pa je liga nazaj dobila tudi mestni derbi. Slabši klubi so v sezono lahko prvič štartali bolj sproščeno, saj se je napovedala širitev lige.
Pričakovano je naslov ubranil Maribor, ki je že pred sezono veljal za daleč prvega favorita. Štajerci so pod Prašnikarjevim vodstvom spet slabše začeli in imeli na polovici že osem točk zaostanka za vodilno Muro. Prišlo je do konfliktov znotraj ekipe, pritiskov na sodnike in menjave predsednika kluba, kar je očitno vse pozitivno vplivalo na nadaljevanje prvenstva. Čeh, Fridl, Kek in soigralci so v pomladnskem delu povozili nasprotnike in zasluženo osvojili drugo lovoriko. Tako finančno kot navijaško Maribor pač ni imel konkurence na slovenski sceni.
Za presenečnje sezone je poskrbela Mura, ki se je z relativno mladim kadrom prebila v sam vrh. Koblencerju je s Krojači jeseni uspevalo prav vse, vrhunec so dosegli s suvereno zmago v Ljudskem vrtu in vse bolj je dišalo po senzaciji. Žal pa ekipa s Cipotom, Škaperjem in Vogrinčičem na čelu v zaključnem delu ni zdržala pritiska v boju za naslov, a na veselje številčne publike obranila vsaj drugo mesto. Z uspešnim vključevanjem lastnih talentiranih mladincev so pri Črnobelih poleg evforije v Prekmurju poskrbeli tudi za veliko odobravanje širše nogometne javnosti.
Znova je bila blizu tudi Gorica, ki se je s četrto zaporedno uvrstitvijo med prve tri že povsem utrdila med najboljšimi slovenskimi klubi. Po slabšem začetku pod Pertičevim vodstvom je na stolček sedel neizkušeni Katanec, ki je povsem preporodil ekipo, a mu je za še večji probrat na koncu zmanjkalo krogov. Vrtnice z Bečajem, Debenjakom in Ostercem so imele kar všečno igro ter tudi najboljši domači izkupiček v ligi, kar pa vseeno ni predramilo goriške publike.
Primorje je po odlični sezoni pred tem spet padlo v realnost. Moštvo z Žlogarjem, Ipavcem in Rastoderjem v glavnih vlogah se je borilo predvsem za primat v Vipavski dolini, saj jim je za kaj več manjkalo kvalitete. So pa zato toliko bolje nastopali v pokalu, a so na zadnji stopnički tudi tam klonili.
Spet je povsem razočarala Olimpija, ki je v nekaj sezonah postala že čisto povprečen prvoligaš. Od moštva s Filekovičem, Bludkom in Kitičem bi realno težko pričakovali mnogo več, zato je tudi Perica kljub slabšim rezultatom na klopi ostal preko celotne sezone. Očitno je Zidarju zmanjkalo rešitev in zmag vajeni navijači so bili lahko upravičeno zaskrbljeni. Svetli točki sta bili zgolj zmaga na enem izmed večnih derbijev ter Ekemčićeva lovorika za najboljšega strelca.
V zlati sredini je zopet končalo Celje, šlo pa je za še eno sezono brez presežkov. S številnimi zadetki je moštvo reševal predvsem odlični Kamberović, a mu ostali del ekipe s Sivkom in Sankovičem na čelu nekako ni sledil. Indiferentna celjska publika se je zato zopet odzvala z najnižjim obiskom lige.
Še enkrat več je razočaral Rudar, ki so ga kljub drugačnim izkušnjam pred sezono mnogi zopet navajali kot enega izmed favoritov. Ekipa s Kosičem, Gajserjem in Pavlovičem je nevomno imela dovolj potenciala, a se Ob jezeru ta spet ni hotel pretvoriti v točke. Knapi so se sicer lahko pohvalili z odlično obrambo, jim je pa zato toliko bolj manjkal izrazit strelec. Kvaliteto so Velenjčani dokazali zgolj v pokalu, kjer so se sprehodili do naslova.
Brez večjih težav se je spet rešil Korotan, ki je ob izredno defenzivni igri potrebne točke zopet nabiral doma. To hiberniranje tik nad cono izpada je očitno še naprej povsem zadovoljevalo prve lige lačno koroško publiko.
Zaradi širitve lige se je z devetim mestom in ogromno gledanostjo zopet rešil obubožani Potrošnik, medtem ko je projekt Vevče še v drugo neslavno propadel, saj tudi Delorenzova selitev na Slovan ni obrodila sadov.

Maribor 36 24 4 8 69:34 76
Mura 36 19 10 7 64:43 67
Gorica 36 20 5 11 64:36 65
Primorje 36 17 6 13 63:49 57
Olimpija 36 13 12 11 60:56 51
Celje 36 14 7 15 57:57 49
Rudar (V) 36 10 13 13 39:38 43
Korotan 36 10 9 17 31:59 39
Potrošnik 36 9 7 20 43:73 34
Vevče 36 4 7 25 37:82 19
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 6574
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#8

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 23. Maj 2012 00:28

Slika
98/99: Vijol'čna je že vsa Slovenija

Zadnja sezona v prejšnjem tisočletju je prinesla novo spremembo tekmovalnega sistema, prva liga se je ob tem razširila na dvanajst moštev, novinci pa so bili Triglav, Koper in Domžale. Na nogometni zvezi so ob tem upali na identifikacijo z lokalnimi klubi tudi v manjših okoljih, hkrati naj bi se po periferiji začelo tudi izboljševanje infrastrukture. Vse skupaj ni ustavilo trenda upadanja kvalitete.
Še tretji zaporedni naslov je pričakovano osvojil Maribor, čeprav je bila razlika na koncu najmanjša v zgodovini tekmovanja. Štajerci s Šarkezijem, Križanom in odličnim strelecm Bozgom so imeli objektivno najkvalitetnejšo zasedbo, a so po rahli jesenski krizi to tradicionalno potrdili šele spomladi. Klubu se je pri tem obrestovalo zaupanje Prašnikarju, ki je na koncu poskrbel celo za dvojno lovoriko, saj je v finalu pokala dvakrat padla tudi Olimpija. Ob takšni superiornosti je podalpski bazen postajal premajhen za evropski "Teatanic".
Pri vrhu je zopet zaključila Gorica, ki je po jesenskem naslovu popustila šele zadnje kolo v Ljudskem vrtu. Ob tem je ekipa z Mitrakovičem, Vogričem in Žlogarjem spet prikazala razmeroma všečno napadalno igro, kar je z naslovom najboljšega strelca potrdil tudi Nikčevič. Kljub temu je vodstvo kluba spomladi odstavilo uspešnega trenerja Radamnovića, ob čemer je do prve priložnosti v mestu vrtnic prišel legendarni Pinni. Ob uspehih na igrišču pa je še enkrat več zatajila publika, saj je tromestno število gledalcev Kockarje uvrščalo v dno lige.
Prvič v osmih letih nasopanja pa je status velikega kluba potrdil Rudar in ob tretjem mestu je tako končno prišla do odraza nesporna kvaliteta tega kluba. Ekipa z Brezičem, Javornikom in Vidojevićem je sicer začela slabo, a je nato na klop sedel odlični Oblak, ki je s taktično dovršeno igro poskrbel celo za najboljši pomladanski izkupiček v ligi. Kljub temu Knapi niso bili ravno najatraktivnejši nasprotnik, saj so na gostovanjih dosegli le deset zadetkov.
Nekoliko je razočarala Mura, ki so ji pred sezono pripisovali status glavnega izzivalca Mariborčanom. Črno-beli kljub skoraj nespremenjenemu kadru niso uspeli ponoviti sezone pred tem, zato je tudi v Murski Soboti prišlo tudi do dvakratne rošade na trenerskem stolčku. Ekipa s Škaperjem, Rističem in Dvoršakom je predvsem doma dosegla nekaj prav bleščečih visokih zmag, pa čeprav ni imela v svojih vrstah nobenega posebej razpoloženega napadalca.
Za senzacijo je poskrbel Korotan, ki se je z dna izstrelil med prvih pet. Na Prevaljah je po pestrem prestopnem roku nekako primanjkovalo vezistov, kar je Pobor rešil z do takrat nepredstavljivo napadalno formacijo. Vse skupaj se je rezultatsko obrestovalo in posledično tudi zadovoljilo tako upravo kot gledalce. Ekipa z Jermanišem in Plescem na čelu je s tem poskrbela za nepričakovan razcvet koroškega nogometa.
V sredini lestvice je končala Olimpija, ki ji nikakor ni uspelo ponovno vzpostaviti stika z vrhom. Začetek sezone niti ni bil tako slab, nato pa so zimske okrepitve in številne Zidarjeve menjave na trenerskem mestu poskrbele za nasprotni učinek od pričakovanega. Niti eden izmed igralcev se ni med strelce vpisal več kot sedemkrat, kar je nazorno kazalo neučinkovitost moštva z Agičem, Kujovičem in Miškičem v glavnih vlogah. Kriza nogometa v prestolnici se je tako le še nadaljevala.
Tam nekje kot vedno je pristalo še Celje, ki pa z mlado zasedbo brez zvezdnikov niti ni imelo kakšnih višjih ambicij. V knežjem mestu so se bolj ukvarjali z racionalizacijo poslovanja, zato je bil edini cilj mirno zagotovljen obstanek. Tega so dosegli z agresivno obrambno igro, ki je s Celjske kleti odganjala še tiste redke preostale gledalce.
Nekoliko so presenetile Domžale, ki jim kot novincem niso pripisovali dosti možnosti. Večino točk so Ravbarji nabrali na gostovanjih, saj je večina nasprotnikov sicer simpatično provincialno ekipo nekoliko podcenjevala. Klub večje podpore ni doživljal niti doma, saj je bil obisk njihovih tekem razumljivo najnižji.
Za največje razočaranje je poskrbelo Primorje, ki se je še leto nazaj borilo za naslov, tokrat pa so se znašli v podobnem položaju na drugem koncu lestvice. Poimensko naj bi ekipa z Gogo, Lučičem in Vuličem še vedno sodila med najboljše, a sta Petrović in predvsem Marjon na klopi povsem zatajila.
Spet se je nekako izvlekel Potrošnik, ki že nekaj sezon nikakor ni hotel izpasti. Tokrat jih je rešil drugi strelec lige Moro, gledano v celoti pa je bila ta ekipa predvsem v gosteh nekonkurenčna. Kljub temu so v Šumi planirali reflektorje.
Oba preostala novinca sta že po eni sezoni izpadla nazaj. Predvsem Koper je napovedoval veliko več, a ob treh zmagah na Bonifiki ni bilo moč pričakovati obstanka. Tudi Triglav kljub suvereni zmagi v drugi ligi še ni bil pripravljen za nivo višje.

Maribor 33 19 9 5 72:29 66
Gorica 33 18 8 7 55:31 62
Rudar (V) 33 16 8 9 43:33 56
Mura 33 16 5 12 53:35 53
Korotan 33 14 6 13 44:45 48
Olimpija 33 12 8 13 54:50 44
Celje 33 10 12 11 30:35 42
Domžale 33 10 11 12 40:49 41
Primorje 33 11 7 15 39:45 40
Potrošnik 33 10 6 17 41:62 36
Koper 33 8 8 17 34:61 32
Triglav 33 5 10 18 28:58 25
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 6574
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#9

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 28. Maj 2012 10:34

Slika
99/00: Evo nas Evropa...

Hkrati z reprezentančnim je leta 1999 Slovencem uspel največji podvig v zgodovini tudi na klubski sceni, saj je državni prvak edinkrat doslej zaigral v Ligi prvakov. Ob tem pa je bil krepko opazen prepad med tujo elito in domačim polamaterizmom, saj ostali klubi v nobenem pogledu niso bili konkurenčni prvakom. Tudi napredovanje Dravograda in Pohorja ter uvedba generalnega sponozorja Si.mobila nista prinesla ravno dviga kvalitete tekmovanja. Zaskrbljujoč je bil predvsem padec gledanosti, saj se je številka po nekaj letih spet spustila pod mejo tisočice.
Maribor je kljub mogim težkim tekmam v Evropi doma povsem pometel s konkurenco in potrdil svoj nesporni primat. Štajerci so z visokim naskokom dvome o naslovu razrešili že v jesenskem delu, na koncu pa slavili celo z rekordnimi devetnajstimi točkami naskoka. Kljub temu v vijolilčnem taboru ni šlo brez težav, saj je po pokalnem izpadu zaradi trenj znotraj kluba odstopil glavni tvorec dotedanjih uspehov, Prašnikar. Spomladi pod Kekovim vodstvom Vijolice sploh niso izgubile, kakor tudi ne celotno sezono v Ljudskem vrtu, tako da so se nekoliko zdolgočasili celo domači navijači, saj je obisk paradoksalno upadel. Kader z Djuranovičem, Galičem, Sešlarjem in top strelcem Bozgom je bil pač toliko močan, da je tekmovanje postalo že skoraj nezanimivo.
V tekmovanju drugega razreda je spet slavila Gorica, ki je z razmeroma dopadljivo igro dosegla takratni maksimum. Verlašević je v začetku poskrbel za neznačilno izvrstno telesno pripravljenost ekipe, rezultati pa so prišli šele po prihodu Osmanovića, ko so Vrtnice med drugim premagale tudi Maribor ter v zadnjem odločilnem kolu slavile na Fazaneriji. Moštvo na čelu z Bečajem, Ipavcem in Žlogarjem je predvsem doma odigralo fenomenalno ter kljub napadalni igri prejelo zgolj 9 zadetkov, a je ob monotonosti prvenstva tudi v Športnem parku prišlo do nekakšne apatije med gledalci, saj je bil obisk daleč najnižji v zgodovini prve lige na Goriškem.
Za totalno reprizo prejšnje sezone je poskrbel velenjski Rudar, ki so mu po nekaterih odhodih mnogi napovedovali padec po razpredelnici. A Knapi bi z nekaj sreče prav lahko kvečjemu končali še višje, saj je stari maček Oblak z izvrstno taktiko spet potrdil svoje mojstrstvo, pa tudi ekipa z Vidojevićem, Golobom in Lavričem ni bila tako slaba kot je izgledalo pred sezono. Velenjčani so s tem še drugič zapored uvrstili v Evropo in zdelo se je, da se je nekdanji velikan vendarle vrnil v vrh slovenskega nogometa.
Tam je bil presenetljivo tudi Korotan, ki je poleg napadalne igre še za mesto popravil že tako senzacionalno uvrstitev iz prejšnje sezone. Koroška se je spet klanjala čudežnemu Tomažiču, saj je moštvo s Struno, Breznikom, Zecem in ostalimi na kolena spravilo tako Gorico kot Olimpijo v ligi, kot tudi Maribor v pokalu. Slednje jim je prineslo zgodovinsko uvrstitev v finale, kjer so po domači zmagi nesrečno izgubili proti Olimpiji. V tej zlati sezoni so si Križarji in ostali navijači lahko ogledali tudi edino evropsko srečanje svojega kluba.
V zgornji polovici je končalo še Primorje, ki so ga pred sezono nekateri spet uvrščali med favorite. V sladu s temi pričakovanji so Ajdovci uspešno krenili v sezono, a se jim je po nekaj kolih zalomilo in pršlo je do večih menjav na klopi, kar pa ni prineslo občutnega napredka. Moštvo s Starčevim, Komcem in Barutom je bilo ta čas deležno presenetljivo velike podpore okolja, ki sta jo še dodatno podkrepili dve zmagi nad rivali iz Gorice.
Precej povprečno je odigralo še Celje, ki mu je sredina lestvice postala že povsem domača. Grofje z Radosavljevičem, Gorškom in Beršnjakom na čelu so bili kljub temu lahko kar zadovoljni, saj se je v knežjem mestu ob majhnem proračunu in mladih igralcih zopet gradilo za prihodnost. Primankjaj kvalitete in preračunljivost sta se kazala predvsem na gostovanjim, kjer so Celjani zmogli zgolj dve zmagi.
Za razočaranje sezone je poskrbela Olimpija, ki je z Zidarjem še zadnjič napovedovala preporod. Po jesenskem delu je Zelenim kazalo odlično, saj so bili na drugem mestu, poleg tega pa so še pripeljali reprezentanta Osterca. Ob Agiču, Fridlu in Kmetcu naj bi ta ekipa celo napadla Maribor, a končalo se je povsem drugače. Dragonsi so nadaljevali z bojkotom, spomladi se je poslovil Perica, po sezoni pa še sam Zidar in situacija ni bila nič kaj rožnata. Podobo je nekoliko popravila le pokalna lovorika, prva po štirih letih.
Precej bolj uspešen je bil Dravograd, ki je kot novinec dosegel zelo spodbudno osmo mesto. Prvič se je na veliki sceni izkazal Pušnik, pa tudi navijači, ki so klubu prineslo celo tretjo najvišjo gledanost v ligi, ob čemer je bilo najbolj pestro na treh koroških derbijih s Korotanom. Z lepim številom zadetkov se je proslavil tudi prvi zvezdnik Sivko.
Do novega obstanka so prišle Domžale, ki so z enim najnižjih proračunov še naprej veselo statirale v spodnjem delu razpredelnice. Po zaslugi drugega strelca lige Drobneta in nekaterih res slabih konkurentov ob Kamniški Bistrici ni bilo nikakršne grožnje z izpadom in Petrović je lahko v miru ostal na klopi celotno sezono.
Pravo blamažo si je privoščila Mura. Prekmurski velikan je nadaljeval s taktiko mladih moči, pri čemer pa je očitno pretiraval, saj je po številnih uspešnih sezonah končal tik nad cono izpada. Dominko, Dvoršak, Ristič in ostali očitno še niso bili kos nalogi in domači fanatiki so bili zopet razočarani, kar so nazorno pokazali s prepolovljenim obiskom srečanj.
Kljub razmahu potrošniške družbe je bil med prvimi žrtvami tranzicije nogometnega trga prav Potrošnik, sicer dotlej stalni član elitne druščine. Pričakovano se je poslovilo še precej amatersko Pohorje.

Maribor 33 25 6 2 90:30 81
Gorica 33 19 5 9 55:34 62
Rudar (V) 33 17 7 9 49:35 58
Korotan 33 15 7 11 57:44 52
Primorje 33 13 11 9 56:49 50
Celje 33 11 14 8 53:45 47
Olimpija 33 14 4 15 64:58 46
Dravograd 33 11 10 12 45:53 43
Domžale 33 11 8 14 50:51 41
Mura 33 10 6 17 47:53 36
Pohorje 33 4 6 23 26:73 18
Potrošnik 33 3 6 24 21:88 15
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 6574
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#10

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 03. Jun 2012 13:11

Slika
00/01: Dvojni jubilej

Deseta sezona slovenskega prvenstva je prvemu klubu prinesla že kar peti naslov državnega prvaka. Razmerja moči pri vrhu so bila tokrat manj jasna, še bolj nepredvidljivo pa je bilo pri dnu, kamor sta se vmešala še povratnik Koper in sežanski Tabor. Na vseh pozicijah se je napovedovala bolj izenačena sezona, kot so bile prejšnje.
Peto zvezdico je po razburljivem finišu pričakovano osvojil sicer oslabljeni Maribor. Za razliko od prejšnjih sezon Štajerci tokrat niso bili obremenjeni z Evropo, saj so že zgodaj izpadli proti nerenomiranemu Zimbruju. Kriza se je nadaljevala v začetku prvenstva in Keka je nekoliko presenetljivo nasledil Šušak. Sledjemu je kot vedno uspelo šele spomladi, ko so se Vijolice tudi po zaslugi tekmecev prebile na vrh. Strelsko sicer niso blestele in najboljši strelec kluba je postal celo mladi Kvas z devetimi zadetki. Poleg tega Mariborčani s Sešlarjem, Balajićem in Filekovičem tokrat v Ljudskem vrtu niso igrali tako kot ponavadi, čeprav so imeli zopet največjo podporo s tribun, k čemer je po dolgem času vplival tudi resen boj z Ljubljančani.
Drugo mesto je namreč dosegla prerojena Olimpija. Zmaji so s prihodom Gaveza, trenerja Prašnikarja in določenih zvenečih okrepitev sicer že pred sezono napovedovali veliko, a so navijači njihove načrte jemali nekoliko z rezervo. Po jesenskem delu dvomov ni bilo več, Olimpija je igrala lep, hiter in učinkovit nogomet, v napadu je blestel sanjski dvojec Cime-Raka in po dolgem času so zeleni prezimili na vrhu. Spomladi je ekipi z Agičem, Kosičem in Mirtičem pošla sapa in o prvaku je tako odločal derbi v zadnjem kolu za Bežigradom, kjer pa domačim ni uspelo zmagati in zaostnek za vrhom je ostal rekordni dve točki. Na zadnji stopnici so pokleknili še v pokalu, tam jih je izločila vedno nevarna Gorica.
Pravi podvig je v ozadju doseglo Primorje, ki je imelo pred premorom zgolj točko prednosti pred izpadom, nato pa se je z neverjetno serijo prebilo med prve tri. Ajdovci s Gregoričem, Starčevičem in Barutom na čelu so pred sezono veljali za tihe favorite, a Matković z evropskim modelom postavitve ni bil kos visokim zahtevam ambiciozne uprave. Slednja se je zadovoljila šele potem, ko je na klop sedel izvrstni Petrovič, ki je znal igrati tudi na rezultat.
Po slabi sezoni in še dodatnih odhodih je kar nekoliko presenetila Mura, ki je po slabem začetku prav tako eksplodirala šele spomladi. Tekstilci z Grizodlom, Rističem in Cifrom v glavnih vlogah so blesteli predvsem doma, kar je še posebej navdušilo armado navijačev na Fazaneriji, ki se je spet zbirala v strem številu. Nekaj smole so imeli le z novim trikrožnim sistemom, saj so praktično vse derbije v tretje odigrali v gosteh. Poleg tega je nekoliko šepala še realizacija, saj so imeli črno-beli drugi najslabši napad lige.
Blizu sredine je spet končalo Celje, ki z mladim kadrom in štiriletno Pušnikovo pogodbo pač ni imelo pretiranih rezultatskih omejitev. V mestu ob Savinji so se trudili predvsem vzpostaviti atraktivno igro, ki naj bi privabila čim več navijačev, saj je bil klub v pričakovanju novega stadiona. Ob simpatični ekipi z Bogatinovim, Beršnjakom in Križnikom se je še posebej uveljavil Pekič, ki je postal celo najboljši strelec lige.
Na, vsaj za novinca, zelo dobrem šestem mestu je končal Koper, ki je pred tem ves čas nihal med prvo- in drugoligaško druščino. Cilji kluba so bili tako upravičeno povezani s stabilizacijo, ob čemer so na Bonifiki sestavili več kot konkurenčno moštvo na čelu z Bečajem, Jakominom in Peršičem. Kljub vsemu se Zupan v novi poziciji ni najbolj izkazal in vajeti je prevzel preizkušeni strateg Oblak, pod katerim se je ekipa takoj otresla borbe za obstanek. Igri in rezultatom so sledili tudi navijači, katerih se je povprečno zbralo več kot dva tisoč.
Razočarala je Gorica, ki pred tem še nikoli ni končala tako nizko. Vrtnice z Ribaričem, Pitamicem in Brulcom so zopet veljale za favoritinje, a jim to sezono prav dosti ni uspevalo. V primerjavi z nadaljevanjem začetek niti ni bil slab, a vseeno so hitro sledile menjave ob igrišču. Na klopi so se tako tekom sezone zvrstili kar štirje trenerji, a nobeden ni imel večjega uspeha. Vsaj v ligi ne, Tomažiču je namreč ob koncu uspelo nepričakovano dvigniti celo pokalni naslov.
Po lestvici je zdrsnil tudi Rudar, ki brez večine igralcev in Oblaka preprosto ni bil več pravi. Ob jezeru so bili lahko na koncu še zadovoljni z mirno sezono, saj moštvo z Binkovskim, Lavričem in Šumnikom nekih presežkov ravno ni kazalo. Pomanjkanje kvalitete se je potrdilo predvsem v gosteh, kjer so Knapi utrpeli kar enajst porazov. Razumljivo so se odzvali tudi navijači, obisk v Velenju je bil skoraj najnižji v ligi.
Padal je tudi Korotan, saj so bile razmere v klubu po evropski avanturi precej kaotične. Odšla je večina najboljših, tako da ekipa z Barunom, Slavcem in Romihom ter neizkušenim Vrabcem na klopi ni vzbujala ravno optimizma. Napovedi so se v prvenstvu povsem uresničile, saj so se Prevaljčani celotno sezono komaj držali nad vodo.
Podoben izkupiček so imele tudi Domžale, ki so še za eno leto podaljšale prvoligaški staž. Ob slabi igri so v Športnem parku zopet namerili najnižji obisk, kar pa za tak klub ni bilo nič presenetljivega.
Nekoliko nesrečno je izpadel Dravograd, ki je bil jeseni še tretji, nato pa spomladi zmogel zgolj dve zmage in remi. Hkrati je popustil še dokaj solidni Tabor, tako da je Kras spet ostal brez elitne druščine.

Maribor 33 18 8 7 61:36 62
Olimpija 33 18 6 9 73:46 60
Primorje 33 16 8 9 47:34 56
Mura 33 14 9 10 43:39 51
Celje 33 15 5 13 59:52 50
Koper 33 12 10 11 43:43 46
Gorica 33 13 4 16 52:46 43
Rudar (V) 33 12 7 14 43:44 43
Korotan 33 12 7 14 44:51 43
Domžale 33 11 4 18 45:64 37
Dravograd 33 10 5 18 48:62 35
Tabor (S) 33 7 7 19 34:75 28
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 6574
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#11

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 14. Jun 2012 21:36

Slika
01/02: Štajerci v starem slogu

Enajsta sezona nogometnega prvenstva je postregla z nadaljevanjem trenda odliva najboljših igralcev ter zmanjševanja stroškov večine klubov, ki so se ubadali z raznoraznimi finančnimi in kadrovskimi težavami. Na samem vrhu se podoba ni bistveno spremenila, tekmovanje pa sta popestrila tradicionalni Triglav ter popolni novinec Šmartno.
Že šesti zaporedni naslov je osvojil Maribor, ki je bil kljub številnim odhodom finačno le premočan za konkurenco in je tako kot prejšnja leta že pred sezono veljal za izrazitega favorita. Šušak je nadaljeval delo iz prejšnje sezone, a ekipa s Filekovičem, Durom in Sztipanovicsem je začela dokaj slabo in si po jesenskem delu nabrala velikih pet točk zaostanka za vodilnimi Ajdovci. Uprava je reagirala z menjavo na trenerskem mestu, kamor se je vrnil stari lisjak Prašnikar, ki je spomladi, povsem v mariborskem stilu, spet pometel s konkurenco. Sezona se je sicer formalno odločila šele na medsebojni tekmi zadnjega kola v tradicionalno dobro obiskanem Ljudskem vrtu, ko je Primorje lovilo visoko zmago, a so Vijolice suvereno slavile, tako da naslov niti za trenutek ni bil pod vprašajem.
Kljub temu je Primorje z drugim mestom poskrbelo za veliko veselje v Ajdovščini in eno največjih presenečnj slovenskega nogometa. Še večjo senzacijo pa je verjetno preprečila uprava, ki je izvrstnega hrvaškega stratega Buljana tekom sezone nerazumljivo zamenjala s Sredojevićem, nakar so Ajdovci v pomladanskem delu zbrali le polovico jesenskega izkupička. Moštvo z Mitrakovičem, Gregoričem ter top strelcem Obilinovićem v glavnih vlogah se je izkazalo tudi z lepo igro in odlčino realizacijo predvsem na domačem terenu, kar pa ni posebej predramilo publike v nekoliko apatični Ajdovščini.
Za drugo presenečnje je poskrbel Koper, ki se je v dveh sezonah iz druge lige zavihtel v sam vrh slovenskega nogometa. Kanarčki z rutinirami Benedejčičem, Jermanišem in Poljšakom na čelu ter legendarnim Oblakom ob igrišču so sestavili izredno učinkovit taktični model, saj so z ne preveč napadalno igro uspeli nabrati maksimalen izkupiček točk, ob tem pa so na Bonifiki celo ostali neporaženi. To je očitno povsem ugajalo številnim privržencem, saj je Koper tudi glede obiska na tribunah ostal v ligaški špici. Vse skupaj je nekako kazalo, da se je ta nekdanji velikan vrnil na stara pota in s sploh prvo uvrstitvijo v Evropo je obalo spet preveval optimizem.
Povsem drugačne občutke pa je na drugem koncu vlivala Olimpija, ki je v nekakšnem brezvaldju nadaljevala pot navzdol. V upravi so sicer zopet sanjarili o borbi za prvaka, zaradi česar so pred sezono celo angažirali nekdanjega igralca in odličnega trenerja Petrovića. Na drugi strani pa prenova igralskega kadra ni sledila tem ambicijam, tako da sta ob številnih odhodih najbljših edini pravi okrepitvi predstavljala zgolj Žlogar in Tiganj, ki sta na koncu tudi postala najboljša strelca ekipe. Kader s Kosičem, Fridlom in Ošlajem pač ni bil konkurenčen v boju za naslov in peto mesto je bilo na koncu povsem realno.
Z enakim številom točk je sezono zaključila še Gorica, ki nekako ni več držala stika s samim vrhom. V mestu vrtnic so precej prevetrili ekipo in se osredotočili predvsem na mlade upe domače šole, saj ob poslavljanju generalnega sponozorja druge izbire niti niso imeli. Mendaš je tako ob dokaj mešani ekipi, v kateri so glavno breme nosili Težački, Srebrnič in brata Kovačevič, s četrtim mestom celo presegel pričakovanja. Odlično uvrstitev v ligaškem delu so Hazarderji potrdili še v pokalu, kjer so se zasluženo veselili že druge zaporedne lovorike, potem ko so premagali senzacionalni Aluminij.
Nekoliko je razočaralo Celje, ki so ga pred sezono mnogi videli kot glavnega konkurenta Mariboru in tihega favorita za naslov. V okolju, kjer so bile razmere v primerjavi s tekmeci prav idilično urejene, so pričakovanja javnosti segala višje od realnih sposobnosti sicer obetavne, a neizkušene ekipe, ki so jo vodili Brulc, Gobec in Koren. Neobremenjeni z rezultatom so se v klubu raje posvečali igri, kar je Pušniku do neke mero uspelo, a je moštvu morda manjkal izrazit golgeter, tako da Grofje spet niso ponudili pričakovanega presežka.
Povsem pa je razočarala Mura, ki je po visokoletečih napovedih spet pristala razmeroma nizko. V ozadju se je namreč že kazala kriza v klubu, ki je pred sezono praktično razprodal ekipo, za nameček pa je v nemogočih pogojih klub zapustil še obetavni trener Bonačič in srbski novinec na slovenski sceni Savić se je znašel v nezavidljivem položaju. V kadru s Cifrom, Kožulom in Vogrinčičem je izrazito primanjkovalo kvalitete in Muraše je reševala le izjemna publika, tako da so vsaj doma nekako nabrali zadostno zalogo točk.
Pričakovano je padel še velenjski Rudar, ki kljub enemu najlepših stadionov v ligi ni več predstavljal resne sile v prvoligaškem prostoru. Tudi nosilci igre Hojnik, Arlič in Spasojevič niso bili ravno na nivoju prvoligaških zvezd, a ob požrvovalni igri ter nekaterih res slabih tekmecih so Knapi mirno odigrali sezono, ki ni ponujala nikakršnih omembe vrednih presežkov.
Veliko bolj pestro je bilo nedaleč stran, kjer je Šmartno uživalo ob zgodovinskem uspehu in premiernem nastopu tega malega kluba med elito. Pred sezono so bili simpatični lokalni fanatiki obsojeni na zadnje mesto, a so nato šokirali vse in se izkazali za povsem enakovrednega tekmeca najboljšim. Fenomenalni strelec Vico je poskrbel celo za pozitivno gol razliko ter odlično deveto mesto, ki je totalnim outsiderjem zadoščalo za veliki obstanek.
Še enkrat se je rešil Korotan, a kratkotrajna slava tega koroškega prvoligaša je vztrajno pešala. Klub se je ubadal z organizacijskimi težavami in Šoškič, vajen dela v kaotičnih razmerah, je bil kot naročen za težavno nalogo. Z nekonkurenčnim kadrom in obrambno taktiko je klubu še za eno leto podaljšal prvoligaški staž.
Na žalost številnih ljubiteljev nogometa je spet izpadel kranjski Triglav, ki je leto poprej suvereno slavil v nižjem rangu. Skoraj nespremenjena zasedba ni bila kos novemu izzivu, a so navijači s štirimestnim obiskom igralce vseeno nagradili za srčno igro. Pričakovano so izpadle še Domžale, ki so v anketi pred sezono namerile 0 (nič) odstotno podporo med nogometno publiko.

Maribor 33 19 9 5 64:23 66
Primorje 33 18 6 9 57:26 60
Koper 33 15 11 7 45:26 56
Gorica 33 14 9 10 38:40 51
Olimpija 33 15 6 12 39:42 51
Celje 33 14 6 13 50:39 48
Mura 33 14 6 13 36:35 48
Rudar (V) 33 11 9 13 46:51 42
Šmartno 33 9 13 11 41:40 40
Korotan 33 10 7 16 28:46 37
Triglav 33 9 5 19 34:60 32
Domžale 33 3 7 23 25:75 16
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 6574
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#12

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 18. Jun 2012 12:27

Slika
02/03: Konec neke ere

Po reprezentačnih zdrahah se je zanimanje slovenske nogometne javnosti spet vrnilo v sivino prvoligaške scene, kar so odgovrni s pomočjo promocije in marketinga želeli izkoristiti za dvig klubskega nogometa. Obdobje amaterizma in entuziazma se je bližalo koncu, klube so prevzemali preračunljivi podjetniki, združenje pa se je ukvarjalo z uvedbo licenciranja, saj je bila Slovenija s strani UEFE določena kot nekakšen poligon pri "evropeizaciji" balkanskega nogometa. To naj bi bilo pozitivno zaradi večje dinamike, čeprav navijači nad dinamičnostjo selitev v peti rang najbrž niso bili ravno navdušeni. V takšnih razmerah sta se druščini priključila še povratnik Dravograd ter tradicionalna Ljubljana.
Sezona je pomenila tudi konec šampionskega obdobja za Maribor, ki je kljub številnim težavam uspel osvojiti še sedmo zvezdico. Tekom sezone je odstopil dotedanji predsednik Jagodnik, klub se je znašel v finančni krizi, zaostanek za vodilnimi se je večal, nekoliko je padel tudi obisk, a tekmeci vseeno niso uspeli izkoristiti priložnosti. Kot ključen faktor se je izkazal trener Kek, ki je znal iz razglašene zasedbe s Pekičem, Žnuderlom in Rakovičem spomladi spet potegniti maksimalen izkupiček točk. S preračunljivo taktiko so Vijolice postale najuspešnejše gostujoče moštvo, da ekipa ni prava pa je razodevalo pet domačih porazov, česar si ta klub dotlej še ni privoščil.
S težavami se je soočala tudi Olimpija, kjer so Schollmayer in druščina pred sezono spet napovedovali veliko, silne ambicije pa so se bolj ali manj končale je z novim imenom kluba ter angažiranjem veterana Prosinečkega, ki je poskrbel za najvišji obisk v ligi. Kader z Barunom, Kosičem in Rudonjo očitno še ni bil povsem zrel za ligaškego krono, so pa Zmaji zato osvojili vsaj pokal, ki je navijačem obljubljal nadaljnji razcvet. Uprava se je medtem ukvarjala predvsem s preregistracijo in izogibanjem dolgov, planiral pa se je še trgovinsko-poslovni komples v Stožicah, ki bi morda vseboval tudi stadion.
Ob očitnih problemih tekmecev se je na drugo mesto nekoliko presenetljivo prebilo Celje, ki so ga vsako leto vztrajno navajali kot skritega favorita, a jih po večih letih razočaranj nihče več ni jemal povsem resno. Pod Pušnikovim vodstvom pa je Grofom vendarle uspelo in po dveh tretjinah so se celo znašli v najboljšem položaju. Zdaj že izkušeno moštvo s Kvasom, Brulcom in Lungujem je v zaključku izdala psiha, pa tudi slaba forma v gosteh, saj so na Skalni kleti dosegli največ zadetkov ter tudi osvojili največ točk. Kljub temu je obisk v Celju ostal porazen, za nameček pa so tam izgubili še finale pokala.
Za eno redkih pozitivnih presenečenj je poskrbelo Šmartno, ki se je povsem nepričakovano prebilo na četrto mesto in tako še izboljšalo rezultat iz prejšnje sezone. Bloudek je znova šokiral nogometno javnost ter s povsem povprečno ekipo favoritom odščipnil lepo število točk, pri čemer ostaja nepozaben predvsem remi z desetimi zadetki v Ljudskem vrtu. Pravljica ob Paki se je nadaljevala, a žal z napako, saj je licenciranje lokalnim fanatikom onemogočilo nastop v Evropi.
Tja se je srečno prebil Koper, ki je pred sezono napovedoval naslov in prenovo Bonifike, na koncu pa komaj prilezel v zgornjo polovico. Suban in kolegi so sicer v ozadju vlekli določene poteze, a konkretne kohezije z okoljem in navijači ni bilo, pa tudi kader s Hasičem, Vitaglianom in Lundrom ni bil tako vrhunski, kot je kazalo na začetku. Kanarčki so na domačem terenu sicer uspeli nabrati kar lepo zalogo točk, a tri zmage v gosteh pač ne pritičejo pretendentu za naslov.
Podobno razočaranje je doživela Mura, kjer so bile razmere že nekaj sezon precej neurejene, popolna prenova ekipe pred sezono pa že kar stalnica. Pomlajevanja ni bilo mogoče vleči v nedogled in Krojači so spet pristali prav pri dnu lestvice. Prekmurska ekipa, ki so jo vodili Domniko, Mesarič in Trenevski, preprosto ni več sodila v vrh slovenskega nogometa. Po zaslugi zveste in številne publike so Muraši doma pogosto odigrali nad realnimi sposobnostmi in se tako izgonili vsaj borbi za obstanek, kamor so realno sicer sodili, saj so v gosteh zbrali zgolj borih pet točk.
Nekoliko bolje je šlo Primorju, ki po številnih odhodih seveda ni bilo zmožno ponoviti predstav iz prejšnje sezone. Ajdovci so se spet znašli v sivem povprečju, kamor je ekipa z Mlakarjem, Gregoričem in Strajnarjem še najbolj spadala. Ob pomanjkanju točkovnega uspeha je Sredojeviću uspelo uveljaviti vsaj razmeroma dopadljiv ofenzivni model, v katerem se je izkazal predvsem novinec Vogrič, ki je postal drugi najboljši strelec lige.
Padec po razpredelnici je doživljala tudi Gorica, ki se je kar naenkrat znašla brez sponzorskih sredstev in so ji mnogi napovedovali še slabši izkupiček. Novo vodstvo z De Breo na čelu je poskrbelo za okleščeno in pomlajeno moštvo, katerega je prevzel dokaj neizkušeni Pinni. Domačini s Srebrničem, Mavričem in Kokotom na čelu so se kar izkazali in Vrtnice so sezono mirno zaključile na sicer skomnem osmem mestu. Osnovni cilj je bil tako dosežen in v goriškem klubu so že lahko gradili za prihodnost.
Po nekaj letih odsotnosi se je v dokaj spremenjene razmere vrnila tudi Ljubljana. Ta nekdanji šišenski velikan si je skladno s tradicijo privoščil precej optimistične načrte in zavidljivo ekipo, kateri so poveljevali izkušeni Dema, Karapetrovič in Zore. Kot že tolikokrat pred tem so se tekom sezone pojavile raznorazne finančne težave, posledica česar sta bila padec forme in odvzem treh točk. Vse skupaj je na koncu vseeno zadostovalo za obstanek, a bi Šiškarji brez omenjenih težav nedvomno lahko dosegli več. Da imajo kvaliteto sta dokazala tudi Kmetec in Žeželj, ki sta na ligaški listi strelcev zasedlo prvo oziroma četrto mesto.
Do gladkega obstanka je prišel še Dravograd, ki z zmagovitim drugoligaškim kadrom ni imel težav na zahtevnejši stopnji. Tomažič je odlično vodil mlado ekipo in se na koncu prebil celo do sedmega mesta. Koroška je spet dobila konkurenčnega prvoligaša, ki je skrbel za zadovoljstvo na dokaj polnih tribunah dravograjskega Športnega centra. S številnimi zadetki je navijače navduševal predvsem Rebol.
Po mnogih letih udejstvovanja v prvi ligi je izpadel velenjski Rudar. Klub se je sicer že več let soočal s težavami, ki jih je v rudarski revir prinesla tranzicija, a tako hitrega zaključka tega nekdanjega velikana le ni bilo pričakovati. Pomlajeno domače moštvo z Mernikom, Mujanovičem in Šmonom je v pomladansek delu povsem popustilo ter zbralo zgolj šest točk. Največ težav so imeli Knapi izven Velenja, kjer so se praviloma izkazali za nekonkurenčnega tekmeca.
Zgodovinska čast pa je doletela Korotan, saj je bil prvič v zgodovini lige kak klub tekom sezone izločen iz tekmovanja.

Maribor 31 18 8 5 56:31 62
Celje 31 15 10 6 57:38 55
Olimpija 31 14 12 5 54:32 54
Šmartno 31 12 10 9 46:42 46
Koper 31 12 9 10 41:41 45
Primorje 31 13 5 13 47:44 44
Dravograd 31 9 9 13 40:43 36
Gorica 31 7 13 11 34:43 34
Mura 31 9 7 15 38:48 34
Ljubljana 31 9 6 16 40:65 30 [-3]
Rudar (V) 31 6 7 18 32:51 25
Korotan 11 2 4 5 7:14 3 [-7]
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Uporabniški avatar
Viator&Vektor
Prispevkov: 6574
Pridružen: 21. Dec 2011 14:58
Klub: Železničar

Re: Zgodovina SNL (by Viator&Vektor)

#13

Odgovor Napisal/-a Viator&Vektor » 19. Jul 2012 13:29

Slika
03/04: Gorica hit sezone

Trinajsta sezona slovenske lige je prinesla nove nogometne trende v času gospodarske krize. Poleg licenciranja so se začeli uvajati elementi učinkovitega trženja, ostre selekcije, industrializacije šolanja ter prodajanja mladincev. Govora je bilo o zmanjševanju stroškov, amaterizaciji ter krčenju lige. Negotovi prvoligaški zgodbi z novim tekmovalnim sistemom, prvič tudi brez Rudarja, sta se pridružila še Domžale in Drava.
Za pravo senzacijo je poskrbela Gorica, ki se je kljub umiku sponzorjev po slabem desetletju izstrelila nazaj na vrh slovenskega nogometa. Vrtnic pred sezono nihče ni uvrščal niti v širši krog favoritov, celo skromna ter pomlajena ekipa z Raničem, Kovačevičem in Kokotom je sama napovedovala največ boj za sredino lestvico. Pod vodstvom zdaj že izkušenega Pinnija je neobremenjena goriška zasedba razvila izredno dopadljivo in učinkovito igro ter se že po nekaj kolih prebila na prvo mesto. V zaključku so modri-beli nekoliko popustili, nato pa v srhljivki zadnjega kola izkoristili napako tekmecev in nepričakovano osvojili še drugi naslov v zgodovini kluba.
Šele tretje mesto je zasedel Maribor, ki se je ob številnih kadrovsko-finančnih težavah v zadnjem kolu soočil še z izgubo naslova, potem ko je nesrečno klonil v Murski Soboti. Štajerci s Čehom, Balajičem in Golobom so tako po sedmih letih končali zmagoviti niz, pri čemer je bil predvsem Kek deležen tudi kritik na račun igre. Moštvo je kljub drugemu strelcu lige Mujanoviču namreč razmeroma težko dosegalo zadetke, a tudi to ni vplivalo na vselej visok obisk v Ljudskem vrtu. Tam so Vijolice nekoliko popravile vtis vsaj s pokalno lovoriko.
Za nekoliko manjšo evforijo je poskrbela Olimpija, ki je se je sicer na koncu vrinila celo na drugo mesto, a se ob tem hkrati spopadala z zakulisnimi težavami. Prišedši iz Ljubljane je Beširević, trener brez licence, uvedel reprezentačni model z liberom, ki se je v aktualnih razmerah izkazal za dobitnega. Zmaji z Rudonjo, Mavričem in Žlogarjem na čelu so zabili največ golov v ligi ter zbrali največ točk na domačem igrišču, a je navidezno idilo kvaril realni položaj, saj je Schollmayer po sezoni klub zapustil v precejšnih dolgovih ter brez evropske licence.
V ozadju se je do četrtega mesta prebil Koper, ki je z Guberacom in trenerjem Bračunom na obali začenjal novo zgodbo. V ta namen so sestavili dopadljivo ekipo z Božičem, Jakominom in Poljšakom v glavnih vlogah, slednja pa se je izkazala predvsem z dobrimi rezultati v gosteh. Nekoliko bolj zaprta postavitev in posledično majhno število zadetkov nista predramila koprske publike, saj je bil obisk še vedno v upadu.
Precej povprečno sezono je imela Mura, ki se je po dveh tretjinah komajda še uvrstila na šesto mesto, čeprav so pred začetkom ob prihodu Blaževića sanjali atomski nogomet in borbo za prvaka. Najštevilčnejši zvesti navijači so prišli na svoj račun šele v zadnjem kolu, ko je v Fazaneriji pokleknil Maribor, pred tem pa prav veliko veselja niso imeli. Muraši s Fridlom, Kokolom in Ipavcem so ob eni najslabših obramb lige sezono končali celo z negativno gol diferenco.
Nekoliko smole je imelo še Primorje, ki je v pomladanskem delu ob pomanjkanju motiva rahlo popustilo in ob majhnih razlikah končalo celo na šestem mestu. Ekipa sicer ni bila slaba, Jolič, Kalin in Vogrič so začeli silovito ter v prvih krogih potrdili nesporno kvaliteto, nato pa so jih številni remiji oddaljili od boja za Evropo. Tja so se naknadno uvrstili po koncu sezone, ko so nepričakovano dobili priložnost namesto propadajoče Olimpije. Poleg tega so se lahko pohvalili še z dosežkom Žežlja, ki je po prihodu iz Ljubljane osvojil lovoriko najboljšega strelca.
Ravno Ljubljana pa je osvojila premierno izvedbo tako imenovane lige za obstanek, oziroma sedmo mesto, ki je bilo največ, kar je sistem delitve lige še dopuščal. To je bil za ekipo iz Spodnje Šiške odličen dosežek, saj se pred sezono do konca sploh ni vedelo, ali bo sodelovala v tekmovanju. Nepoznani trener Kavčič in ekipa s Karapetrovičem, Zavrlom in Kujovičem so temu primerno pripravljeni začeli slabo, a nato v zadnjih desetih kolih kljub odsotnosti najboljšega strelca osvojili neverjenih triindvajset točk ter se v nasprotju z napovedmi brez težav izognili izpadu.
Sezono so uspešno prestale tudi Domžale, ki so se po zaslugi Protege in Stojanoviča po nekaj letih zmagovalno vrnile v elitno druščino, s čimer se je ob Kamniški Bistrici začel nov prvoligaški projekt. Sezono so Ravbarji z Mitrakovičem, Vargo in Zeljkovičem brez pretresov končali na solidnem sedmem mestu. Nekoliko je motil le obisk, saj so v tamkajšnjem športnem parku po stari navadi našteli največ nekaj sto gledalcev.
Za največje razočaranje sezone je poskrbelo Celje. Grofe so pred sezono mnogi omenjali celo kot glavne favorite za naslov ter jih postavljali za zgled urejenosti kluba, a se na igrišču to potem nekako ni odrazilo. Celjani so bili ob tem zagotovo prve žrtve novega sistema, saj so bili pred delitvijo lige le malenkost oddaljeni od drugega mesta, nato pa jim je ostala le spodnja polovica. Brez motivacije so Gobec, Sešlar, Plastovski in soigralci nato prevegetirali nadaljevanje ter padli vse do desetega mesta. Otvoritev novega stadiona je bila pokvarjena, obisk pa temu primerno povprečen.
Zadovoljivo je odigrala Drava, ki je v svoji sploh prvi prvoligaški sezoni prišla do tako željenega obstanka. Na igrišču ob sedemnajstih porazih sicer ni bilo vse bleščeče, a je zaradi licenciranja tudi enajsto mesto zadoščalo za izpolnitev cilja.
Devetouvrščeno Šmartno je namreč ostalo brez sponozjev, brez združitve z Rudarjem in posledično tudi brez licence. V drugi ligi se jim je pridružil še obubožani Dravograd, ki je s tem zaključil koroško epizodo.

Gorica 32 15 11 6 55:29 56
Olimpija 32 16 7 9 56:39 55
Maribor 32 15 9 8 41:34 54
Koper 32 13 11 8 41:32 50
Mura 32 14 7 11 53:54 49
Primorje 32 12 12 8 56:37 48
Ljubljana 32 12 6 14 39:50 42
Domžale 32 11 8 13 47:53 41
Šmartno 32 10 10 12 43:48 40
Celje 32 11 6 15 61:52 39
Drava 32 7 7 18 34:60 28
Dravograd 32 7 4 21 35:73 25
Bolje izpasti glup, kot iz lige.

Zaklenjeno

Kdo je na strani

Po forumu brskajo: 0 registriranih uporabnikov in 3 gosti