Dobro vprašanje. Ni več speedway steze, to je pa to.
Za kaj več najbrž čakajo, da se razplete vprašanje lastništva. Evo en članek o Iliriji izpred dveh let:
https://www.dnevnik.si/1042800148/lokal ... rk-ilirijaObčina pravnomočno izgubila športni park Ilirija
Na ljubljanski občini so po dolgotrajnem sodnem boju izgubili spor z Zvezo športnih društev Ilirija za lastništvo nad športnim parkom Ilirija v Kosezah. A so že vložili revizijo na vrhovno sodišče.
Potem ko je ljubljanska občina na višjem sodišču izgubila sodni boj za športni park Ilirija ob Vodnikovi cesti, bo na njeno pobudo o sporu odločalo še vrhovno sodišče. Glede na to, da je izgubila že na obeh stopnjah, je resda težko pričakovati ugoden razplet, a se je v nekaterih primerih to že zgodilo. Tako je recimo z uspešno revizijo na vrhovnem sodišču občina prišla do Trga republike. A pot bo dolga, saj naj bi po napovedih odločitev dočakali šele čez dve leti.
V Zvezi športnih društev (ZŠD) Ilirija so nad odločitvijo višjega sodišča seveda navdušeni, a do odločitve vrhovnega sodišča v napovedih tudi previdni. »Večjih naložb v športni park ne bo, dokler se spor z mestno občino ne razreši še na vrhovnem sodišču,« pravi Marjan Dermastja, predsednik ND Ilirija. Glede tega so optimistični, saj menijo, da je na vse občinske argumente iz revizije odgovorilo že višje sodišče.
Močni argumenti ZŠD Ilirija
Drugače seveda menijo na ljubljanski občini, kjer so, potem ko so športni park Ilirija po zakonu o športu razglasili za športni objekt občinskega pomena, računali, da bodo postali njegovi lastniki. A v Zvezi športnih društev Ilirija v to niso privolili, saj so prepričani, da so bili ob uveljavitvi zakona o športu lastniki športnih objektov, zgrajenih na zemljišču v družbeni lasti, ki so ga dobili v uporabo od takratne občine Ljubljana Šiška. Za zdaj sta njihovim argumentom pritrdili tako okrožno kot višje sodišče, saj ima Zveza športnih društev Ilirija na svoji strani vrsto dokumentov, ki temu pritrjujejo. Nanjo se recimo glasijo vsa lokacijska in gradbena dovoljenja, pravico do uporabe zemljišč pa je dobila v zameno za plačilo odškodnine.
Na ljubljanski občini vztrajajo, da bi moralo sodišče dosledno upoštevati določila zakona o športu in da gradnja objektov in vlaganje vanje, prav tako pa lokacijska in gradbena dovoljenja ne zadoščajo za pridobitev lastninske pravice. »Obe sodišči sta brez utemeljenega razloga in samovoljno odstopili od uveljavljene in v sodni praksi sprejete razlage določb zakona o športu, ki je lokalnim skupnostim prepustil odločitev, katere športne objekte, ki so bili na dan uveljavitve zakona družbena lastnina ali last razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so opravljala dejavnost v športu, bodo razglasile za objekte občinskega pomena, in jim s tem omogočil pridobitev lastninske pravice na takih športnih objektih,« pravijo na oddelku za šport, ki ga vodi Marko Kolenc.
A višje sodišče je občino opozorilo, da razglasitev za objekt občinskega pomena še ne pomeni, da občina avtomatsko postane lastnica športnega objekta. »Iz jezikovne in logične razlage 64. člena zakona o športu izhaja, da objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, postane last lokalne skupnosti (še)le, če se prizadeti lastnik lastninski pravici odreče, če svojega zahtevka ne priglasi v roku oziroma če po priglasitvi zahtevka ne izkaže lastninske pravice na objektu,« so opozorili na višjem sodišču in dodali, da se v ZŠD Ilirija objektom niso bili nikoli pripravljeni odreči in da so z več listinami izkazovali lastninsko pravico nad objekti. »Tu se pritožbeno sodišče sprašuje, na kakšni (pravni in dejanski) podlagi (ter zakaj sploh) bi lastnica ne bila tožeča (ZŠD Ilirija, op.p.), ampak tožena stranka (ljubljanska občina, op.p.),« so zapisali na višjem sodišču.
Revizije v primeru Šeškovih ni bilo
Ljubljanska občina pa se ni pravdala samo za športni park Ilirija, temveč tudi za bližnja teniška igrišča, ki so danes v lasti Iskre Commerce. Kot pravi Dermastja, je Iskra Commerce leta 1987 od njih dobila to zemljišče v zameno za to, da so jim uredili zgornje nogometno igrišče. Občina je s tožbo proti obema temu poslu oporekala in zahtevala ničnost pogodbe, vendar je bila tako na prvi kot na drugi stopnji neuspešna. Podobno kot v primeru športnega parka Ilirija bi lahko vložila revizijo na vrhovno sodišče, a se za to ni odločila, tako da je sodba septembra 2016 postala pravnomočna. Na občini nam na vprašanje, zakaj se niso tudi v tem primeru pritožili na vrhovno sodišče, niso odgovorili. O tem, ali so v ozadju te odločitve povezave med družinama Janković in Šešok, ki obvladuje Iskro, ni želel govoriti niti Dermastja.