[FM 2013] FK Sarajevo, Nigerija, Lyon - Smile [zgo/kom]

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

[FM 2013] FK Sarajevo, Nigerija, Lyon - Smile [zgo/kom]

#1

Odgovor Napisal/-a Smile » 11. Jul 2013 17:09

Ko sem bil še mlajši, sem imel kar nekaj ciljev, ki sem jih želel doseči v življenju. Želel sem potovati po svetu, imeti dobro službo, družino, prijatelje, najbolj izmed vsega pa sem si želel postati profesionalni nogometaš. Vsak večer, preden sem zaspal, sem si predstavljal, kako bi bilo lepo, če bi igral za Maribor in dal gol, ki bi nam prinesel Ligo prvakov. Vsak večer sem sam pri sebi obljubil, da bom treniral še bolj na polno, če bolj zavzeto. Ampak vsak naslednji dan se je zgodilo ravno nasprotno. Treniral sem pri lokalnemu klubu, redno sem igral za mladince in bil sem na pragu članske ekipe. Nisem bil najbolj talentirani igralec v ekipi, niti najboljši, ampak lahko rečem da sem bil v vrhu zlate sredine. Igral sem na položaju zadnjega veznega. Želel sem biti kot moja vzornika, ki sta prav tako igrala na tem položaju, Patrice Viera in Claude Makelele. Nosil sem dres z številko 20. Ne vem zakaj sem si izbral ravno to številko, ampak sem bil nekako navezan na njo, čeprav mi ni pomenila nič. Tedaj sem bil star 16let. Treningov nisem izpuščal. Bil sem prizadeven, ampak ne tako, kot se sem želel. Čeprav sem se na treningih velikokrat šalil, nisem bil nikoli problematičen. Na treningih. Ne trenerji, ne soigralci niso imeli težav z menoj. Na tekmah pa sem se vedno postavil za soigralce. Če je kdo namerno udaril soigralca, sem mu vrnil. Na račun tega je prišel kakšen rdeči karton, ampak za mene ni to bilo nič takega. Trener je seveda hrulil na mene in sem moral zato na treningu letati kazenske kroge. Naša ekipa je takrat igrala v 2.mladinski ligi. V celotni sezoni smo odigrali 22 tekem. Jaz sem jih odigral 15 in zabil 4 gole. Meni se je ta statistika zdela kar solidna. Sem pa na račun tega, da sem se postavil za soigralce, dobil kar 5 rdečih in 14 rumenih kartonov. Seveda, bil sem najbolj nediscipliniran igralec v ligi. Nekakšen Gennaro Gatusso naše lige. Tisto sezono 2002/2003 smo končali na 4 mestu, kar je bil uspeh. In seveda uspehe je potrebno proslaviti. Po zadnji tekmi smo si v slačilnico prinesli par piv in šampanjec. Za nekatere starejše soigralce je bila to zadnja tekma v tej ligi in to je bilo potrebno zapiti. In če še dodamo 4 mesto, razloga da se danes nebi pilo, ni bilo. Kasneje smo se odpravili še v lokale in zabavo nadaljevali do zgodnjih jutranjih ur. Odveč je napisati, da smo bili v precej veselem stanju. To je vse, kar morate vedeti.

Slika

Čez nekaj časa smo na našo šolo dobili novega sošolca. Bil je prava legenda. In bil je član Viol. Mene to seveda ni motilo, ker sem tudi sam bil navijač Maribora, ampak nisem hodil na tekme. Obljubil mi je, da me bo vzel zraven na tekmo. In me je. Prva moja tekma je bila Maribor – Koper, rezultat pa 2 – 2. Seveda mi je bilo zelo všeč in sem hotel hoditi še na več tekem. Dobil sem povabilo, če grem zraven na derbi v Ljubljano. Derbi je bil v soboto zvečer, jaz pa sem imel popoldan prijateljsko tekmo. Vedel sem, da oboje ne bo šlo. In sem se odločil za derbi. Trenerju sem poslal sporočilo, da sem na nekem rojstnem dnevu in ker ta tekma ni pomembna, ne bom hodil. Potem se izklopil telefon. V Ljubljano smo se odpravili z avtobusom. Bil sem presenečen, ker nas je bilo samo 50. Sošolec mi je povedal, da gre za avtobus še malo pogledat na okoli po Ljubljani. Bil sem šokiran. V Ljubljano smo prispeli 3 ure pred tekmo. Hodili smo po mestu in iskali Green Dragonse. Bil sem cel prestrašen. Prvič grem na gostovanje in že takoj tvegam glavo. Kaj mi je bilo tega treba, sem si mislil sam pri sebi. Nato smo se srečali in se spopadli. Ko sem prejel prvi udarec v obraz, sem padel na tla. In sem se pobral. In nato dobil še enega. Priznam, je bolelo, ampak takrat sem končno spoznal, da nisem iz stekla. Udarjal sem nazaj. Z roko, nogo in glavo. Ni bilo važno, samo da je letelo. Nato so se prikazali policaji in mi smo se razbežali. Kot nogometaš sem imel kondicijo in sem že velikokrat mogel šprintati, ampak vam povem. Tako, kot sem letev takrat, še nisem do tistega trenutka nikoli v življenju. Ta adrenalin, ki je bil v meni. Ne morem ga opisati.

Slika

Naslednji dan sem imel zatečen obraz in roke čisto uničene. Starša sta mi seveda doma težila in mi obljubljala ne vem kakšne sankcije, če se to kdaj ponovi, ampak jaz sem bil odločen. Tole je treba ponovit. Odšel sem na igrišče in srečal trenerja. Rekel mi je, da ve, kje sem bil včeraj in da se bova o tem pogovorila na treningu. Ko sem hodil po cesti, so se ljudje obračali za mano in gledali, kaj je z mano. Kaj se je zgodilo z tistim fantom, ki je še včeraj hodil ves nasmejan, danes pa je cel potolčen? Ampak bilo mi je vseeno. Naslednji dan v šoli mi je ta sošolec, ki me je vzel na tekmo, rekel, da sem se zelo izkazal in da bom odslej redno hodil na tekme. Potem pa mi je na treningu dal trener ultimat: ali bom igral nogomet ali pa ga bom gledal. Oboje ne gre. Lahko sem bil nogometaš, lahko sem pa bil navijač. Pogledal sem fante okoli sebe in rekel: »Brez zamere do vseh, ampak jaz bom navijač« In sem odkorakal iz treninga. Starša sta bila čisto šokirana in mi ukazovala, da se bom moral vrniti nazaj na treninge in da si naj izbijem iz glave, da bi bil navijač. Pokimal sem in jima rekel, da sem odločil in da če jima kaj ne paše, grem. Tako sem postal Viola.

Redno sem hodil na tekme. Staršema seveda ni bilo všeč, ampak sta se kmalu sprijaznila. Poiskal sem si službo, tako da sem bil dopoldan v šoli, popoldan pa sem delal. Tako sem imel denar, da sem lahko hodil na evropske tekme in vsa gostovanja po Sloveniji. Takrat sem se počutil nepremagljivega. Minevali so meseci, ampak jaz sem še vedno bil Viola. Še vedno sem bil hooligan. Vedno v prvih vrstah. Nisem poznal strahu. Navajen vseh udarcev in žaljivk. Bilo mi je vseeno za vse. Ampak po vseh teh letih te počasi mine do vsega. Sem še hodil na tekme ampak ni bilo več takšnega veselja, kot takrat na začetku. Počasi sem postajal naveličan vseh udarcev, vseh bežanj pred murijo, vseh prešvercanih bakel in ostalega sranja. Videl sem, kako mi je klub skorajda propadel. In se nato ponovno dvignil. Na svoj račun sem dobil veliko obtožb od širše družine, češ da sem jaz kriv za vse težave, ki jih povzročamo navijači. Imeli so svoje veselje. Verjeli so medijem in jaz, mi smo bili najslabši. Bilo mi vseeno.

Slika

Ampak nekega me je pa prizadela obsodba moje najboljše prijateljice. Njen oče je policaj in je velikokrat na tekmi v Mariboru. Vedno je stal pred vhodom na jug in vedno se mi je nasmejal, češ, danes jih boš pa dobil od mene. Nikoli jih nisem. In tudi sam se v Mariboru nisem spravljal na policaje. Zasebno sva se razumela dokaj dobro. Seveda, so bile kakšne izzivalne besede, ampak vse v smislu zbadanje. Na neki tekmi pa jih je ta policaj na žalost skupil. Neki pacient ga je udaril z boksarjem. Na srečo, mu ni bilo nič. To sem videl na lastne oči. Temu pacientu sem nato namenil pošten udarec. Prvič se je zgodilo, da sem, tako rečeno, izdal svoje kolege, ampak vedel sem, da sem ravnal prav. Postavil sem se na stran tistega, ki sem ga poznal. Ta policaj mi ni zameril. Ni bilo nobene jeze ali česa podobnega. Rekel mi je da vsi upravljamo svoje delo. On, da skrbi za red, mi, da skrbimo za nered. Ampak njegova hčerka si tega ni dala dopovedati. Iz najboljšega prijatelja sem v sekundi dvajset postal vse, samo človek ne. Rekla mi je, da me nikoli več ne želi videti, jaz pa sem se tega držal kot klop človeka. Nekako me je njena obsodba prizadela in mi dala misliti. Vendar se zaradi tega nisem mislil zdaj spremeniti. Oprosti, ne morem se. Kako se naj človek, ki je že leta v tem, kar čez noč spremeni in naj postane vzorni meščan? Še naprej sem hodil na tekme, vendar sem čutil da nisem več pri stvari. Nekako sem vedel, da je sezona 2011/2012 moja zadnja na jugu. Še naprej bom spremljal tekme, ampak sedaj kot miroljubni navijač. Mi bo uspelo? Mora mi. Zadnja tekma, ki sem jo spremljal na jugu, je bila proti – kako ironično – Kopru. In rezultat je ponovno bil 2 – 2. Z starimi prijatelji smo spili rundo ali dve, potem pa sem se poslovil. Hvala vam za vse, ampak imam dovolj. Mogoče se kdaj vrnem. Kdo ve?

Slika

Nekaj časa za tem, ko sem nehal biti Viola (po srcu bom vedno) smo imeli 7 obletnico mature. In sem ponovno srečal vse stare sošolce. Malo smo govorili o tem, kako nam gre v življenju. Velika večina je že imela družino, uspešno kariero, vse. Kaj pa jaz? Star sem 25 let. Stanujem v bloku. Nimam družine. Nimam punce. Imam samo dobro plačano službo, to je pa tudi vse. In licenco za nogometnega trenerja. Niste vedeli tega? No da vam povem. Leta 2008 je NZS v javnost poslala vabilo, da zaradi primanjkovanja mladih trenerjev prireja brezplačno licenco prve stopnje. In sem se prijavil in naredil to licenco sem nato samo stopnjeval in na koncu sem prišel do tega, da lahko dobil UEFA Pro Licence. Dobil sem nalogo, da moram primerjati slovenski in hrvaški nogomet in iz tega napisati diplomo. Za pomoč sem se obrnil na dva velika človeka, ki imate veliko vlogo na tem nogometnem prostoru, Zlatka Zahoviča in Zdravka Mamića. Oba dva sem spoznal v popolnoma drugi luči, kot se prikazujeta v javnosti. In potem sem moral to nalogo zagovarjati. In uspelo mi je. Fant, ki je imel potencial, da postane povprečen nogometaš v slovenski ligi, je dobil najvišjo možno licenco za trenerja. Sedaj se mora oglasiti samo še en norec in mi ponuditi delo. Če se vrnem nazaj v preteklost. Je bilo vredno, da sem pustil kariero? Da sem pristal med hooligani? Da. Bilo je vredno. Prepotoval sem več kot pol Evrope. Dobil sem veze in poznanstva. Ta izkušnja me je še močneje utrdila. Ne poznam več besede predaja. Ali umik. Tega ne zmoremo. Ne! Teh besed pri meni več ni.

Slika

Licenco za trenerja imam že približno en mesec. Malo bom uporabil svoje veze, če je le mogoče, da bi dobil kje delo. Najraje v tuji. In da bo bolje plačana kot moja sedanja služba. Za manj denarja nebom pustil službe. Rajši prevzamem lokalni klub in ga vodim tako malo za zabavo. Čeprav osebno poznam Zahoviča in Mamića ne smem pričakovati, da bi kar sedaj dobil ponudbi za delo pri Mariboru ali Dinamu. Grem korak za korakom, brez velikih ciljev in pričakovanj. Razmišljal sem, če bi poslal klubom svoj življenjepis, ampak sem se odločil da rajši ne. Nikomur se ne bom ponujal. Če me bo kdo želel, naj pristopi do mene. Sicer je do mene pristopilo nekaj agentov, ki bi mi bili pripravljeni poiskati klub. Sam osebno agentom nekako ne zaupam, tako da sem to ponudbo hvaležno zavrnil. Ko sem sam sedel na balkonu in gledal otroke, kako igrajo nogomet, sem se zavedal, da še vedno pogrešam vso to sranje glede navijačev. In tako sem se odpravil na Pohorje, kjer je Maribor igral tekmo proti Istri. Bilo je veliko ljudi. Čeprav tekma ni bila kaj prida dobra, sem bil v sebi nekako spet vesel, da bodrim svoj klub. Srečal sem se z starimi kolegi in soborci iz navijaške skupine. Prepričevali so me, naj pridem nazaj, ampak je bil moj odgovor negativen. Kasneje sem se odpravil na sprehod po Pohorju. Priznam, je kar prijalo. Hodim po gozdu in srečam nekega možakarja, ki se je pogovarjal po telefonu v bosanščini. Grem mimo njega a on me ustavi in vpraša:

On: Oprostite, ali ste vi morda Rene Goleš
Jaz: (cel začuden, kako on ve kdo sem jaz) Odvisno koga zanima
On: Da, to ste vi. Veliko mlajši ste, kot sem pričakoval.
Jaz: Ali se mi dva poznava?
On: Ne še. Jaz sem Amir Rizvanović. Si že kdaj slišal za mene?
Jaz: Ja. Zdajle prvič.
On: Dobro. Poznaš klub FK Sarajevo?
Jaz: Sem že slišal za klub, prav tako za vaše navijače, Horde zla. Imam prav?
On: Tako je. Jaz sem predsednik tega kluba.
Jaz: Daj, ne zajebavaj. Kaj te ti počneš tukaj? Nisem vedel da ima Sarajevo priprave v Sloveniji
On: Fant, ne zabavam se. Sem me je povabil športni direktor Maribora, Zlatko Zahovič. Sem na poslovnem obisku v Sloveniji.
Jaz: Lepo, vam privoščim. Ampak zakaj torej potrebujete mene oz zakaj ste me ustavili?
On: Ti si namen tega poslovnega obiska.
Jaz: Kako prosim?
On: Odstavili smo trenerja. In sedaj iščemo drugega. Sedaj iščemo enega mladega, ambicioznega trenerja, ki pozna našo navijaško kulturo.
Jaz: Torej, kaj mi želite povedati?
On: Tebe hočemo za trenerja.
Jaz: Dobro. Tole je pa šok. Kje za vraga ste vi izvedeli za mene?
On: Saj sem ti povedal. Sem na obisku pri Zahoviču in on je predlagal tebe. Resno fant. Pridi z mano v Sarajevo. Samo na pogovore. Ti bomo predstavili svojo vizijo, ti nam boš našo in da vidimo, kaj se bo naredilo iz tega.
Jaz: No ja… Itak imam dopust in nimam nič za izgubiti. Dobro. Rezervirajte mi karto in pridem dol.
On: Karta te že čaka.


Slika

Tako sem pristal na ta sestanek v Sarajevu. Tam še nisem bil. Vem, kakšno je stanje glede navijačev v mestu, to je pa tudi vse. Doma sem pripravil prtljago in se odpravil na letališče, kjer sem ugotovil, da sploh nimam rezervirane karte! Priznam, minilo me je do vsega in sem že resno pomislil, da si me je nekdo privoščil. Ne vem, kaj bi storil temu človeku. Potem je do mene pristopil neki starejši gospod v odpravi Sarajeva in mi dal karto za letalo. Mislil sem si, Bosanci pač. Ko sem čakal na terminalu, sem bil malce nevozen. Premišljeval sem o tem, kako lahko jaz sploh pomagam temu klubu. Celoten polet sem premišljeval. Kakšno filozofijo nogometa naj igram, kako se naj predstavim vodilnim, naj bom, to kar sem ali poskušam biti nekaj, kar nisem? In nenazadnje, kako bodo Horde zla sprejele dejstvo, da bo njihov klub vodil Viola. Srečno in varno prispem v Sarajevo, kjer me pričaka klubski voznik in me odpelje do stadiona Koševo, kjer naj bi se dobil z predstavniki. Stadion je velik in dokaj urejen. Pričakajo me predstavniki in odpravimo se v pisarno, kjer so predsednik kluba Amir Rizvanović in nekaj njegovih sodelavcev.

Slika

A.R.: Torej, Rene dobrodošel pri nas. Upam, da je bil let prijeten. Če te ne moti, bi radi slišali, da se nam predstaviš. Tako da se malo spoznamo in da vidimo, če si primeren za nas.
R.G.: Najprej hvala za povabilo. Vem da je Sarajevo velik klub. Imate zelo zveste in vročekrvne navijače. Kaj naj rečem o sebi? Sem Rene Goleš. Star sem 25 let in nimam nobenih trenerskih izkušenj. Nogomet sem igral kot mladinec, vendar me je nato premamila druga stran nogometa. Navijaštvo. Do trenerske licence sem prišel bolj kot ne naključno. Osebno sem spoznal nekaj zelo vplivnih ljudi, ki so mi pomagali, da sem danes tukaj.
A.R.: Kakšen nogomet bi igral Sarajevo pod tvojim vodstvom?
R.G.: Napadalnega. Hitra igra, ki bi temeljila na posesti, kratkimi podajami in streli od daleč.
A.R.:Zakaj misliš, da si prav ti tisti trener, ki ga iščemo?
R.G.: Zato, ker sem. Nisem najboljši, ampak lahko postanem. Ne poznam vašega nogometa, ampak ga bom preštudiral in preučil. Od ostalih sem boljši zaradi tega, ker poznam mišljenje navijačev. Vem, da bi vsi iz navijaške skupine dali življenje za svoj klub. Vem, kako boli, ko ti največji rival zada težak poraz, ko tvoj klub pade, izgubi lovoriko. To boli. Zato vem, da sem pravi za vas. Igralce bom znal zelo motivirati.
A.R.: Mi vemo vse o tebi. Vemo, kakšna je tvoja preteklost. In smo ti pripravljeni dati priložnost. Imaš kakšno vprašanje?
R.G.:Se ne bojite, da bodo navijači dobesedno zahtevali mojo glavo? Definitivno sem se kdaj v preteklosti udaril z kakšnim članom skupine. Dvomim, da me bodo ravno sprejeli.
A.R.: To je pa tvoja težava. Prikupi se jim z igrami in te bodo imeli radi.
R.G.: Lahko je vam reči.
A.R.: Da ti povemo kaj te čaka. Ponujamo ti 1letno pogodbo, torej do 30.6.2013. na teden boš prejel 1100€, kar je za naše razmere zelo veliko. Od tebe pričakujemo, da bo ekipa igrala napadalni nogomet in boš vključeval mlade igralce v ekipo. Pričakovanja glede sezone. Želimo si ponovne uvrstitve v kvalifikacije za Evropsko ligo, torej 2.mesto. Če boš pa prvak, nebo to nič slabega. Prav tako je cilj vsaj polfinale pokala, medtem ko pa v Evropi nimamo pričakovanj. Do kot bo ekipa prišla, bo prišla. Nobene drame ne bomo zganjali, če bomo izpadli na začetku. Vrednost kluba je 1.800.000€. Klub dolga nima. Za prestope imaš na voljo 100.000€, za plače pa 20.000€ na teden. Trenutno imamo na bilanci 816.000€. Z sabo lahko pripelješ svoje ljudi. To je vse, kar pričakujemo od tebe.
R.G.: Samo enoletna pogodba? Mislil sem, da delamo na dolgi rok.
A.R.: Pogodbo ti bomo podaljšali, brez skrbi.
R.G.: Sprejmem pogoje.
A.R.: Uradno te bomo predstavili jutri. Dobrodošel v Sarajevu.


Slika

Torej sem postal trener Sarajeva. Jutri bom izvedel kakšne igralce mam na voljo, kaj morem popraviti, koga bom postavil za sodelavce, spoznal bom pogoje. Kaj pa naj danes delam? Prebivam v hotelu z štirimi zvezdicami. Torej, grem malo na okoli. Grem poskusiti te slavne čevapčiče. Sprehajam se po mestu in ljudje me gledajo malce čudno. Ne vem zakaj. Mogoče zato, ker sem oblečen v Fred Perry majico in bele čevlje enake znamke? Kdo ve. Pridem v neko restavracijo in poskusim te slavne čevape. V miru jih pojem. Ampak imam tak občutek, da sam naredim boljše. Kakor koli, po jedi grem malo na okoli po Sarajevu. Sprehajam se in opazujem mesto. Mesto, ki mi bo najmanj eno leto novi dom. Opazil sem veliko lepih punc, tako da mi res ne bo težko. Kaj reči o mestu? Na žalost se še vidijo posledice vojne, drugače pa se mi je zdelo kaj v redu. Pridem nazaj v hotel in receptor mi pove, da je klub vzel v najem to sobo, v kateri prebivam, dokler bom trener Sarajeva. Super. Pred spanjem spijem eno pivo za sprostitev in se odpravim spat. Naslednji dan se opravim do stadiona, kjer me bodo uradno predstavili javnosti in igralcem. Predstavitev poteka tako, kot so si vodilni možje želeli. Prišlo je kar nekaj medijev, tudi iz Slovenije. Odgovarjal sem na par vprašanj. Predvsem jih je zanimala moja navijaška preteklost. Pa ljudje božje, lepo vas prosim. Postanem trener in vi me nimate za vprašati ničesar drugega kot o moji preteklosti? Kolikokrat še vam naj povem, da mi ni žal in da nebi spremenil ničesar? Mediji kot mediji. Torej, da vam še predstavim klub.

Slika
Slika Ime: FK Sarajevo Slika
Leto ustanovitve: 1946
Vzdevek: Horde zla
Legende: Safet Sušić, Asim Ferhatović
Rivali: Željezničar, Borac BL, Velez, Sloboda, Čelik, Jedinstvo
Vrednost kluba: 1.800.000€
Evropska tekmovanja: EURO Cup
Pričakovanje medijev: 2.mesto
Stadion: Asim Ferhatović – Koševo
Kapaciteta: 34630 sedišč
Lastnik stadiona: mesto Sarajevo
Najem: 22.700€ na leto
Pitch condition: good
Corporate facilities: average
Training facilities: average
Youth facilities: adequate
Junior coaching: adequate
Youth recruitment: extensive

Ekipa:
Slika
Dresi:
Slika Slika Slika

Uporabniški avatar
m4ke
Prispevkov: 181
Pridružen: 21. Dec 2011 23:05

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#2

Odgovor Napisal/-a m4ke » 11. Jul 2013 23:15

Zanimiva izbira kluba in zelo izčrpen uvod. :cast: Vsekakor spremljam tudi to zgodbo. :gor:

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#3

Odgovor Napisal/-a Smile » 12. Jul 2013 00:07

Za klub sem se odločil predvsem zato, ker še na nobenem slovenskem forumu nisem nikdar zasledil zgodbe z bosanskim predstavnikom. Sicer kluba ne poznam, tako da bo tole kar veliki izziv. Kar se pa tiče uvoda. Upam, da vam je bil všeč. Malo sem se razpisal in bom vsekakor nadaljeval v tem slogu. Želim vam prijetno branje.

Uporabniški avatar
Cuenca39
Prispevkov: 186
Pridružen: 20. Dec 2011 21:34
Klub: Fc Barcelona

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#4

Odgovor Napisal/-a Cuenca39 » 12. Jul 2013 10:07

Izjemna zgodba v uvodu, zelo zanimiva. Mi ni žal minut ki sem jih porabil za branje! :)

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#5

Odgovor Napisal/-a Smile » 12. Jul 2013 17:07

Slika
Prestopi strokovnega štaba:

Slika

Ker sem dobil proste roke pri izbiri sodelavcev, sem to seveda izkoristil. Iz Slovenije sem pripeljal 6 sodelavcev, saj smo, roko na srce, preprosto boljši. Ni skrivnost, da sem si za športnega direktorja želel Mileta Ačimoviča, ki je bil pripravljen priti, ampak za precej več denarja, kot sem mu lahko ponudil. Nato sem se spomnil na nekdanjega igralca Maribora in športnega direktorja Domžal, Dejana Djuranovića, ki je ponudbo rade volje sprejel. Čeprav so vsi sodelavci pomembni, bom izpostavil samo enega. Samir Zulič. Prišel je iz Kopra in je z naskokom najboljši in vsestranski trener ne samo pri nas, ampak si upam trditi da v celotni Bosni. Lahko ga uporabim za treniranje mladincev, vratarjev, napadalcev in tehnike. Se bom pa trudil, da bodo v klubu začeli razmišljati o nadgradnji trening prostorov. Trenutno so prostori ocenjeni na 3 zvezdice. Prav tako si bom prizadeval, da mi bodo odobrili povečanje število trenerjev, saj potrebujem okrepitve za taktiko, obrambo in napad. Tukaj imam 2 zvezdici. Malce boljše je na področju fitnesa in tehnike, kjer imam 2.5. Na streljanju se moram trenutno zadovoljiti z 3 zvezdicami, med ko sem najboljše pokrit na mestu treniranja vratarjev. Tukaj imam 3.5 in 4 zvezdice. Kar se tiče skavtinga. Najbolje sem pokrit na področju Južne Evrope, Vzhodne Evrope, Centralne Afrike in Južne Amerike, malo pa tudi za Centralno Evropo in Zahodno Afriko. Vse skupaj imam pokritega 12% sveta. Povezal sem se tudi z Anji Makhackala iz Rusije in Lovčenom iz Črne Gore. Rusi mi bodo na posode pošiljali mlade igralce, z Črnogorci pa imam sklenjeno pogodbo, da jaz njim pošiljam igralce.


Prestopi igralcev:

Slika

Bom iskren. Nisem imel pojma, kakšno ekipo sem dobil v roke. Ampak sem vedel, da morem pripeljat okrepitve, sploh če bom želel konkurirati Željotu za titulo. Najprej sem seveda pregledal, kakšen je trg prostih igralcev v Sloveniji. Našel sem mladega golmana Drakoviča, pa izkušenega napadalca Zatkoviča, ki se je kmalu poškodoval in enega nekdanjega slovenskega reprezentanta Osterca. Ko sem še izvedel, da je brez kluba tudi Popović, sem se takoj obrnil na njega. Ni mu bil težko reči ja. Priznam, deloma sem mu pihal na dušo, da sem ga spremljal na vsaki tekmi Maribora in da bo za vedno v naših srcih. Zanimiv mi je bil tudi mladi Belorus Rekish in sem se odločil tudi za njega. Pripeljal sem ga kljub temu, da imam položaj AML kar dobro pokrit. Ker lahko v prvenstvu igra samo 6 tujcev, sem se obrnil na domači trg. Pripeljal sem novega branilca Markića, krilo Blatnjaka in na posodo zvabil Čolića, ki bo rezerva na DL. Iz kluba je na posodo odšel samo mladi Handžić. Največji šok pa sem doživel 3.8., ko se je končal prestopni rok. Tega pa sploh nisem vedel. Pričakoval sem, da je konec 31.8., tako kot vsepovsod drugje. In ker sem igral v Evropi, bi lahko dobil še nekaj denarja in bi morda lahko pripeljal kakšnega igralca, ki bi izstopal v tej Bosanski ligi. Škoda, sedaj bo potrebno počakati do januarja.

Prijateljske tekme:

Slika

Prijateljskih tekmam nisem posvetil veliko pozornosti in tudi sedaj ne vem, zakaj bi bilo kaj drugače.



Evropske tekme:

Slika

Uprava mi ni dala nekih posebnih pričakovanj pred evropskimi tekmami. Sam pa sem želel priti čim dlje. Že za voljo financ. Za uvod smo dobili nekega predstavnika iz Walesa. In že na prvi tekmi potrdili napredovanje. Povratna tekma je bila tako zgolj formalnost, ampak vseeno. Samo remi? Drugi krog nam je prinesel Hajduk. Torcida proti Hordam zla. Navijaška poslastica. Za mene je bil to sanjski žreb. Pred polnim Poljudom smo imeli samo en cilj. Iztržiti rezultat, ki bi nam omogočal napredovanje. Ko sem stal na igrišču in se ozrl po tribunah sem dobil kurjo kožo. Vsaka vam čast Dalmatinci. Ampak jaz sem danes tukaj, da vam pokvarim fešto. Čeprav smo izgubili, smo imeli vse niti v svojih rokah.

Slika

V tem času je bil opravljen tudi žreb za tretji krog. Zmagovalec se bo pomeril z Crveno Zvezdo. Hrvati in Srbi so že planirali, da bo to srečanje desetletja. Dva nekdanja velikana jugoslovanskega nogometa si bosta ponovno stala na strani. Ampak tukaj smo še mi. Imamo še povratno srečanje pred polnim Koševom. Tako sem vsaj mislil. Potem pa šok. Komaj 8 tisoč gledalcev. Ampak mi vseeno igramo svojo igro. V 30 minuti že 4-0 za nas. Slavje se je začelo. Nato pa šok. Popolnoma smo popustili in Hajduk je znižal na 4-3. Kako se je vse skupaj obrnilo. Kar naenkrat. Nemočno sem stal pred terenom in pozival navijače naj navijajo. Naj dajo fantom dodaten naboj, motiv. Potem je na sceno stopil Rekish in zadel. Odrešil nas je. Vsi so bili veseli, jaz pa besen kot ris. V slačilnici sem jih pošteno nahrulil in zato je bilo nekaj igralcev jeznih. Jezni ste? Jezen sem lahko samo jaz. 4-0 so zapravili. Vse so imeli v svojih rokah ampak so mislili lako čemo. Tipično južnjaško. Čaka nas torej obračun z Zvezdo. Že pred prvo tekmo pri nas so se Horde in Delije spopadle. Srbi so peli žaljive pesmi. Mislim, da so se v spopad vključile tudi nevtralni ljudje. Tekma. Ponovno samo 8tisoč gledalcev. In ponovno izjemen prvi polčas. 3-0 za nas. Bal sem se, da bomo ponovno padli in pustili Zvezdi da se vrne. Tokrat ne. Čisto smo jih nadigrali. Razmerje strelov 28-6. Zasluženo smo zmagali.

Slika

Ampak čakala nas je še povratna tekma na polni Marakani. Vedel sem, da nas bojo Srbi napadli z vsemi sredstvi. Polna Marakana. Jaz stojim pred igriščem. Ozrem se po tribunah. Izjemna koreografija, bakle, vse. Fantom sem rekel, da smo na prvi tekmi naredili dober rezultat ampak da še ni konec. Stadion poje pesmi Igralci Zvezde so v transu. Kar naenkrat pa celi stadion začne z nacionalističnimi pesmi. Nisem Bosanec ali musliman, ampak me je nekako šokiralo, prizadelo. Kako lahko ljudje sploh delajo to? Nekateri igralci so želeli zapustiti igrišče. Niso več hoteli igrati. Bodril sem jih, naj jih utišajo z napredovanjem. Navijači pa niso odnehali. Žaljivo je že, če samo pomisliš na to, ampak da bi še zapel. Zvezda je napadala, naši pa so kljub vsemu igrali svojo igro. In ko je Osterc zadel sem čutil olajšanje. Potem so navijači še bolj ostro začeli navijati. Tudi Slovenci smo prišli na svoj račun. Zvezda je kmalu izenačila. Ko so fantje med odmorom prišli v slačilnico, je Osterc rekel, da ni več mogel poslušati teh žaljivk in da je preprosto mogel zadeti. V drugem polčasu smo nadzirali igro. Vedeli smo, da smo že skorajda naprej. Zvezda je v 81 minuti povedla, ampak ko je Rekish v 85minuti izenačil, smo začeli slaviti. Sodnik je odpisal konec tekme, mi pa smo hitro zbežali iz terene, ker so na igrišče začele leti bakle. Bil sem ponosen na svoje igralce.

Slika

Pred Playoffom so bili naši možni nasprotniki Inter, Steaua, Partizan in Olimpija. Zelo sem si želel ali Partizan ali Olimpijo. V Ljubljani bi, roko na srce, imeli močno podporo. Sploh z Partizanom bi bila odlična tekma. Izločili smo Hajduk, Zvezdo, torej nam manjka samo še Partizan, čeprav bi nas ponovno pričakalo zelo sovražno vzdušje. In jasno je bilo, koga si nismo želeli niti pod razno. Inter. In dobili smo ravno Inter. Smola pa takšna. Vedel sem, da nas čaka misija nemogoče. Če bi dobili Olimpijo, bi se lahko uvrstili v LE. Tako pa… Preostane nam samo boj. Vendar nas je Inter že na prvi tekmi postavil na realna tla. Poraz z 4-1 ni lahek. Vedel sem, da so se igralci borili, zato ni bilo smisla, da bi jih kaznoval. Danes pač ni bil njihov dan. Pred povratno tekmo smo pričakovali poln stadion in kar 15tisoč gostujočih navijačev. Dobro, bomo vsaj nekaj zaslužili z prodajo kart. Upam, da Italijani ne bodo delali kakšnih težav, ker čeprav jih je toliko, jih lahko hitro dobijo po pi*ki. Inter kok veliki profesionalni klub ni ničesar prepustil naključju. Že v prvem polčasu so nas čisto nadigrali. Na prvi tekmi smo se jim bolje upirali, tokrat pa… Samo sreči se lahko zahvalimo, da nismo dobili petarde že v prvem polčasu. V nadaljevanju je Inter malce popustil in naš veteran Osterc je znižal rezultat. Kljub vsemu so gosti še vedno igrali svojo igro. Ob koncu tekme smo od navijačev dobili zaslužen aplavz. Prišli smo pred vrata Evropske lige. Ob bolj ugodnem žrebu bi se lahko veselili. Naj še dodam, da so v Playoffu igrali trije slovenski klubi. In bili zelo uspešni. Maribor je z skupnim izidom 3-2 izločil Bursaspor, Olimpija pa z enakim rezultatom CSKA Sofija. Na žalost je Celje moralo po strelih iz bele točke priznati premoč Genku. Torej mi smo z Evropo za letos zaključili. Jaz osebno sem z izkupičkom zadovoljen. Dobili smo dosti denarja, da lahko preživimo sezono. Evropi smo dali jasno opozorilo, da bo Sarajevo še kako nevarno. Že naslednjo sezono.

Slika


Bosanska liga:

Slika

Cilj pred sezono je bila uvrstitev v Evropske pokale. Mediji so nas uvrstili na 2.mesto. Kar se pa tiče plač igralcev, smo pa krepko na prvem mestu. Na leto porabimo 890.000€, medtem ko pa Željezničar na drugem mestu porabi 757.000€. Sezono smo začeli z zmago. Nato smo zmagali še trikrat zapored. Na vsaki tekmi na kateri smo zmagali, smo nasprotnika povsem nadigrali, vendar žoga nikakor ni hotela v gol. Naj dodam, da sem imel na voljo le 2 napadalca, Osterca in Hadžića. Zatkovič je poškodovan že celo sezono. Prišel pa je tudi poraz proti Radniku. To je bilo kar veliko presenečenje, čeprav igrajo letos v kar dobri formi. Kakšno je stanje v Bosni po 5. krogih?

Slika

Golman
Prispevkov: 2383
Pridružen: 17. Dec 2011 14:23

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#6

Odgovor Napisal/-a Golman » 12. Jul 2013 23:34

Zakon zgodba, ki je precej navijaško obarvana, velik plus! Bosanska liga je kar zahtevna, so skoraj sami derbiji igrani, Željo, Čelik, Borac BL. Tudi navijaško je kar razburkano ;) Keep the good work!
Vabljeni k napovedovanju rezultatov za PLTS 2013/14! Več na: http://www.snportal.si/forum/viewforum.php?f=74

Uporabniški avatar
m4ke
Prispevkov: 181
Pridružen: 21. Dec 2011 23:05

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#7

Odgovor Napisal/-a m4ke » 13. Jul 2013 21:36

V LE pa kar dva nekdanja jugoslovanska kluba. :lol: Kje si pa osterca našel ? :nene: Pa zanima me kako si zadovoljen z Ivan Tatomirovic, če ti sploh igra in kako, saj ga tudi sam gledam, da ga mogoče kupim?

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#8

Odgovor Napisal/-a Smile » 14. Jul 2013 13:54

Pa še oba dva sta iz Slovenije :D Osterca pa sem pripeljal za rezervo, ampak ker se mi je poškodoval Zatkovič in nato še Hadžić, je bil praktično edini napadalec v ekipi. Po ocenah imajo vsi ti napadalci 3.5 zvezdice, kar je, po mojem mnenju dovolj za bosansko ligo. :)

@m4ke: Glede Tatomirovića. Vse skupaj je odigral 4 tekme in ima oceno 6.88. Ne igra redno, ker ima pri meni status tujca. Ima 3.5 zvezdice, kar naj bi bil tudi njegov maximum.

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#9

Odgovor Napisal/-a Smile » 15. Jul 2013 17:30

Slika

Bosanska liga:

Slika

Prvenstvo smo nadaljevali proti Zrinjskemu. Tako kot je že naša tradiciji, smo se tudi tokrat zelo mučili in žogo nismo znali spraviti v mrežo. Gostje so povedli. Taktiko sem spremenil še na bolj napadalno, saj doma ne smemo izgubljati. Nato smo izenačili, ampak gostje iz Mostarja so ponovno povedli. Zopet smo izenačili. Za popolni preobrat pa je poskrbel naš veteran Osterc. Mogoče se nam bo zdaj končno odprlo. V naslednjem krogu smo doma gostili Široki Brijeg. Mi smo bili vodilni, oni pa 3. Začeli smo napadalno, kar je tudi obveza, ko igraš doma. Že v prvih 10 minutah smo imeli 4 zrele priložnosti za gol. Ampak kot je že naša tradicija, mi ne zadenemo. Nato se mi je poškodoval Zlatković in v igro je vstopil Rekish. In zadel. Hvala bogu. Vendar so gostje še v prvem polčasu izenačili. Iz prvega pravega napada in strela na gol… In v drugem polčasu še povedli. Vendar smo kmalu izenačili. Že sem so hotel sprijazniti z remijem, ko so iz tretjega strela v okvir še tretjič zadeli… Naj gre vse skupaj v tri krasne. Z fanti sem pred Čelikom opravil kratek sestanek in jim pojasnil, da tako pač ne gre. Fantje so se motivirali in optimistično sem pričakoval naporno gostovanje v Zenici. Seveda, kot se za derbi spodobi, tudi tokrat ni manjkalo izgredov pred tekmo. In na račun tega so naše Horde zla dobili prepoved vstopa na Bilno polje. Super. Na težkem gostovanju odigrati brez navijačev. Kakšna je bila situacija na lestvici? Obojni smo imeli 15 točk. Domačini so bili favoriti, ampak mi smo Sarajevo. Ja, v svojem življenju sem se navadil govoriti Mi smo Maribor, zato sem si to sposodil in fante motiviram z Mi smo Sarajevo. Srčno upam, da bo učinkovalo. Na koncu remi. Ni bilo ravno tako, kot se pričakoval. Prevladovali smo celotno srečanje, ampak domačini so zadeli iz treh strelov dvakrat. Nisem bil ravno najbolj zadovoljen.



Po prespani noči sem spoznal, da je tudi točka kar dober rezultat. Po pokalnem srečanju smo nadaljevali ligo, kjer smo doma igrali proti derbi proti Širokem Brijegu. Tudi ta tekma ni privabila kaj večjega števila gledalcev. Srečanje smo začeli zelo napadalno in povedli že na samem začetku. Gostje so kasneje izenačili, a vendar smo mi že v naslednjem napadu ponovno povedli. Imeli smo še nekaj priložnosti za povišanje vodstva, ampak je ostalo pri 2-1. S to zmago smo se izenačili z Širokim in Čelikom na prvem mestu. Obojni smo imeli 19 točk. Sem pa po tekmi izvedel, da je dal Popović najhitrejši gol v zgodovini lige. Zadel je že v 20 sekundi. Vsa čast. Ko še nisem spremljal bosanske lige in če mi je kdo omenil, da je njihova liga izjemno zahtevna, sem se mu nasmejal in nisem nikakor verjel. Sedaj vem. Vsaka tekma je že skorajda nekakšen derbi. Ni nobene ekipe,proti kateri bi si lahko popravili gol razliko. Vsako tekmo je treba iti na polno. Takšna tekma je bila v Mostarju proti Velezu. Čeprav so bili na lestvici šele na 13 mestu, jih nismo smeli podcenjevati niti pod razno. Čeprav je naš veteran Osterc hitro zadel in smo skozi celoten prvi polčas nadzorovali potek srečanja, nisem bil miren. Šele ko je Osterc zadel še drugič, mi je odleglo. Naš veteran je kot viski. Starejši je, boljši je. In ko smo zadeli še enkrat, sem se samo usedel na klop in se smejal. Še pred tekmo sem govoril, da si proti nikomur v ligi ne moreš popraviti gol razlike, ampak so me fantje demantirali. Lahko rečem, da je končno prišla tekma, na kateri smo blesteli. Nato smo doma gostili Leotar. Pričakoval sem zmago. Tako kot vedno. In tako kot vedno, kadar pričakujem zmago, začnemo katastrofalno. Gostje so zadeli iz prvega strela na gol. Ni mi jasno, zakaj in kako se to vedno naredi nam? Sicer smo do polčasa izenačili, ampak sem bil zelo razočaran nad igro. V drugem polčasu smo napadali, a žal neuspešno, kar je Lotar znal izkoristiti. Zadel je Slovenec na delu v Bosni, Dejan Purišič. Napadali smo na vso moč in na koncu bili poplačani z golom, ki nam je prinesel točko. Samo točko. Razočaran sem bil. Zopet smo izgubili prvo mesto.



Sem pa prvič odkar sem v Sarajevu čutil napetost pred derbijem. Jasno, v 12.krogu je prišel na sporedu večni derbi med Željezničarjem in Sarajevom na Grbavici. Igralcem sem govoril, kaj ta derbi prinaša, kaj pomeni navijačem. Če zmagamo, smo za njih junaki. Če izgubimo, je bolje da se sploh ne vrnemo na Koševo, ker bojo hoteli naše glave. Imeli so na izbiro. Biti heroji ali biti pi*ke v očeh navijačev. Začeli smo silovito in že v 13 minuti vodili z 2-0. A smo nato spet prejeli gol iz njihove prve priložnosti. In nato še drugega. V manj kot v 10 minutah smo izgubili vse, kar smo naredili do tedaj. Tik pred koncem prvega polčasa, že v sodnikovem dodatku, pa smo ponovno povedli. Domači so že na začetku nadaljevanja ponovno izenačili. In nato še naredili popolni preobrat in povedli z 4-3. In za konec dali še en gol. Bil sem zelo besen. Vodili smo 2-0, prevladovali skozi celotno srečanje. Posest je bila 59%-41% za nas, razmerje strelov pa kar 30-12! Po tekmi sem šel do naših navijačev in se jim opravičeval za ta sramotni poraz. Isto sem zahteval, da naredijo tudi igralci. Nekaj časa smo stali pred tribuno in prav čakal sem, kdaj mi bo kaj priletelo v glavo. Ampak mi ni na srečo. Padli smo na 4.mesto in zaostanek za Čelikom je bil že 5 točk. Za nameček se mi je še poškodoval Asmir Suljić, ki bo manjkal 5 mesecev.



Čakal nas je domači obračun proti Travniku. Glede na to, da smo izgubili proti največjemu rivalu, sem se hotel navijačem vsaj malo oddolžiti z zmago. In smo se, za kar sta poskrbela najboljša napadalca, Osterc in Hadžić. Sledila je tekma v gosteh proti Slaviji. Zavedal sem se, da danes ne smemo izgubiti, zato sem na teren postal najboljšo postavo. Po Hadžićevi zaslugi smo dobili prvi polčas. In že v tretji minuti nadaljevanje prejeli gol za izenačitev. Ponovno smo igrali svojo igro in obstreljevali domači gol. Žal, ponovno neuspešno. In po hitrem proti napadu so domači povedli in v sodnikovem dodatku še potrdili svojo zmago. S tem so nam zadali 4 poraz v tej sezoni. Po tekmi sem zaradi slabe predstave kaznoval Popovića, Osterca in Osmanagića z odvzemom dvotedenske plače. Zadnjo tekmo prvega dela sezone igramo proti GOSKU in ja, priznam, zelo bi bilo fajn, če bi za konec zmagali. Začeli smo slabo in gostje so že v 4 minuti povedli. Ne rabite ugibati, zadeli so iz prvega in edinega strela v prvem polčasu. Na koncu smo šele v 93 minuti prišli do točke. Žalost. Stanje po jesenskem delu sezone ni idealno. Smo na 4 mestu z velikim zaostankom za Čelikom, a samo točko za drugim mestom, kaj je tudi nekakšen cilj. Za enkrat je uprava z mojim delom zadovoljna, sam pa menim, da bi moralo biti povsem drugače. Razočaran sem tudi nad obiskom naših tekem. Ali so k temu krivi rezultati ali kaj, vam ne morem povedati. Lahko pa vam povem, da se bomo borili vse do konca.

Slika



Pokal:

Slika

V pokalu, kjer je cilj vsaj polfinale, smo se pomerili z klubom, ki nastopa par lig pod nami. Cilj je bil jasen. Visoka zmaga. Na igrišče sem poslal rezervno postavo. Ampak žoga ni in ni hotela v gol. Celoten drugi polčas smo odigrali z igralcem več. A nismo mogli zadeti. Nato nas je v sodnikom podaljšku rešil kapetan in nam zagotovil napredovanje. Zelo sem bil jezen, kar sem igralcem tudi povedal. Kje je tista strast, ki so jo kazali proti Hajduku in Zvezdi? Dobro, napredovali smo, ampak igra ni bila za nikamor. Drugi krog nam je namenil Slobodo (MG). Prvo tekmo igramo doma in igralcem sem pred tekmo dal jasno vedeti. Vse druga kot visoka zmaga, ki bi nam že zagotovila napredovanje, ne pride v poštev. V prvo postavo sem dal nekatere igralce, ki letos niso dobili veliko priložnosti. Kljub temu so bila pričakovanja ista. Pričakovanja in želje so eno, realnost druga. Sloboda se je prikazala v povsem drugačni luči, kot smo vsi pričakovali. Mi smo imeli posest in igro, oni priložnosti. Iskreno povedano, sem bil na koncu celo zadovoljen z neodločenim rezultatom. Čeprav gre za klub, ki igra v nižji ligi, sem se po eni strani kar bal povratne tekme.



Povratna je prišla po mojem mnenju pravi čas. Na igrišče sem poslal enako postavo kot proti Zrinjskemu. Začeli smo katastrofalno. Domačini so zadeli v prvem strelu, mi pa smo kot je bilo v našem slogu mučili žogo in streljali slepe naboje. Hitro sem opravil vse tri menjave in postavil zelo ofenzivno taktiko. Drugega mi niti ni preostalo. Zadeli smo, kar še vedno ni zadoščalo za napredovanje. Nato smo povedli mi. Zasluga ga Rekishu. Bili smo naprej. Vse do 92 minute, ko so domači po naši napaki srečno izenačili. Sledile so enajstmetrovke. Imeli smo več sreče in znanja kot domačini in slavili 5-4. Igralcem sem jasno povedal, da to ni to in da je žalostno, da smo zmagali šele po penalih. V žrebu za četrtfinale se nam je ponovno nasmehnila sreča. Za tekmeca smo dobili Bodučnost Banovci. Tudi za to ekipo sem prvič slišal na žrebu. Prvo tekmo igramo pri njih, povratno pa doma. Glede napovedi o visoki zmagi bom bil zdaj raje tiho in počakal do tekme.





Na igrišče sem ponovno poslal nekakšno rezervno postavo. Igralcem sem rekel, daj igrajo svojo igro in brez pritiska. Videti je bilo, da so fantje to vzeli preveč resno in odigrali zelo umirjeno, kot da bi bili zaspani. Med premorem sem jim rekel, da se zdaj zresnijo. In se niso, saj so hitro dobili gol. Šele na to so malce pritisnili in Rekish je poravnal izid na 1-1, kar je bil tudi končni rezultat. Ne morem verjeti. Še na tistih tekmah, na katerih bi morali imeti nekakšne strelske vaje, trepetamo pred porazom. Pred povratno tekmo so nekateri igralci povsem izgubili moralo in bili z mislimi že na kratkih počitnicah. Moja naloga jih je bila motivirati še za eno tekmo. Jasno sem jim povedal, da kaj druga kot zmaga ne pride v poštev. Seveda, to sem naredil že kar nekajkrat in vsi vemo, kako se je končalo. Tekma se še ni vredu začela, ko smo že zaostajali. Med polčasom sem jih nahrulil in zapustil slačilnico. In zgodba je bila enaka. Prvi napad in že je bilo 0-2 za goste. Vse bolj sem se zavedal, da upanja za nas več ni in da je prvi cilj, polfinale pokala, padel v vodo. Znižali smo, ampak smo za napredovanje potrebovali še vsaj 2 gola. Poigravali so se z nami. Dovolj pove že podatek, da je bil igralec tekme naš vratar Drakovič z oceno 9.2. Iz pokala smo izpadli in sedaj se lahka osredotočimo samo na prvenstvo. Imeli smo najlažje možne nasprotnike, a smo vsako tekmo trepetali in se mučili. Z takšno igro si ne zaslužimo napredovanja. Pika.




Statistika igralcev po prvem delu sezone
Slika

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#10

Odgovor Napisal/-a Smile » 17. Jul 2013 12:51

Slika
Pol sezone je za mano. Veste, da nisem najbolj zadovoljen. Je pa drugače z življenjem v Sarajevu. Mislil sem, da mi bo težje, ampak sem se motil. Imam lepo plačo, veliko stanovanje, ki je morda nekoliko preveliko za mene, odličen razgled, praktično vse, kar si lahko samo želim. Sem zadovoljen. Čeprav mi pogodba poteče ob koncu sezone, o podaljšanju ali od odhodu sploh ne mislim. Glede podaljšanja se še nisem pogovarjal z nobenim, kakor tudi ne glede morebitnega odhoda. Nekaj dni sem si vzel prosto in odšel domov v Slovenijo. Saj je lepo v Sarajevu, a najlepše je doma. Čisto sem pozabil na klub in na vse, ter samo užival. Vmes sem šel še na tekmo v Maribor. Ja, ponovno sem bil na jugu, čeprav sem si obljubil, da nikoli več. Kasneje sem izvedel, da so nekateri člani Horde zla bili jezni zaradi tega. Kakor koli, načrtoval sem, da se v Bosno vrnem po novem letu, tako da bom praznike preživel v krogu družine, kasneje pa se družil z prijatelji. Pred božičem je potrebno kupiti darila. In ker nisem finančno omejen, sem si dal nekoliko duška. Seveda sem nakupil še za sebe. Bil sem v trgovini Fred Perry v BTC-ju. Kupil sem kar nekaj stvari, saj jih v Bosni nisem našel. Potem sem hodil po Ljubljani in opazoval vso to praznično okrasitev in podobno. Do mene je pristopil neki starejši možakar in mi v bosanskem jeziku začel razlagati, da je navijač Sarajeva in da je zadovoljen z mojim delom. Povabil me je na kavo v bližnji lokal, katerega je bil lastnik. V lokalu so bile slike od FK Sarajeva, Hord zla in ostale navijaške stvari. Priznam, lepo je videti, da me ljudje cenijo in hvalijo. Še en razlog več, da jih ne smem razočarati. Padla sva v prijetni pogovor. Povedal mi je, da za Sarajevo navija že zelo dolgo, da je bil na parih tekmah in da je bil zelo presrečen, ko smo premagali Hajduk in Zvezdo. Posebej Zvezdo. Obljubil sem mu, da ko pride dol na tekmo, naj vpraša za mene in da mu bom uredil toliko kart, kot jih bo potreboval. Odšel sem domov. Bil je petek, 23.12. Čeprav nisem bil doma že lep čas, sem se kljub temu odpravil na zabave z prijatelji. Bilo je super, dokler mi ni neki pijani fant, okoli 20let, začel težiti, da sem prodana duša. Kako prosim? Prodana duša. Zakaj? Ker sem pustil Viole in odšel v Horde Zla. Halo?? Jamral mi je, da ve, da sem zdaj v Sarajevu, da sem Hordaš in da naj pazim na hrbet, ker bom imel težave. Jaz tipa gledam in ga vprašam, če sploh ve, kdo sem jaz? In on mi pove še enkrat popolnoma enako. Se mu nasmejim in rečem, naj pač jutri pogleda na spletno stran od kluba in bo videl kdo sem jaz, kajti res se mi ni dalo spuščati v pogovor z njim, da bi ga prepričal, kaj je res in kaj ne. Čeprav še lansko leto takšen čas bi mu usekal okoli uha, ampak zdaj sem trener in sem moram tako obnašati.



Ta kratki dopust je hitro minil in moral sem se vrniti v Sarajevo. Začel sem planirati, kakšne priprave bom naredil in kje bomo odigrali tekme. Šokiran sem bil, ko so mi v klubu povedli, da ne moremo na priprave v drugo državo, niti da bi odigrali kakšno tekmo zunaj Bosne. Škoda, torej bomo vse tekme odigrali v Bosni. Prav tako sem vodilne može v klubu povprašal, ali imajo namen izboljšati pogoje za trening in mlade igralce. Rekli so, da nimajo denarja. Dobro, torej mi omogočite vsaj povečanje število trenerjev. Tudi to ni šlo. Nisem pričakoval tega. Potem je do mene prišel še Sedin Torlak in mi povedal, da bi rad odšel v večji klub. Povedal sem mu, da ga ne pustim nikamor in da bo naš klub rastel, zato naj malce še potrpi. Vprašal me je, kakšni so cilji, jaz pa sem mu povedal, da je želja uvrstitev v Ligo Evropa v roku 2 let. Nad idejo je bil navdušen in tako premislil svoje mnenje o odhodu. Kar se tiče prestopnega roka je bila situacija sledeča. Klub je okrepil napadalec Petar Jelić, ki je bil pred prihodom v klub prosti igralec. Za njegov prihod sem se odločil, saj sem bil skrajno nezadovoljen z učinkom Zatkoviča, katerega sem nato tudi postavil na transfer listo in je odšel na posodo k Leotarju in ker so se Ostercu že poznala leta.




Prijateljske tekme:

Kaj reči o prijateljskih tekmah? Vse smo odigrali v Bosni in vse proti klubom iz nižjih lig. Zakaj proti njim? Verjetno veste, da imamo veliki težave pri doseganju golov proti slabšim ekipam. In to je potrebno spremeniti, zato smo igrali proti takšnim nasprotnikom.

Slika


Bosanska liga:

Slika

Prvenstvo smo nadaljevali v gosteh in z dobro, a neučinkovito igro in dobili le točko. Nato smo doma pričakali Rudar in komaj zmagali. Streli 30-7 za nas, a smo ponovno trepetali. Pomočnik mi je pred odhodom v slačilnico svetoval, naj jim rečem, da sem vesel za zmago. Nisem ga upošteval. Vsem sem je*al mater. Kaj za vraga se grejo? Z takšno igro nebi mogli igrati niti v zadnji pionirski ligi. Nekaj igralcev se mi je nato pritožilo, kjer sem jim še dodatno pojasnil zadeve in so se umirili. Naslednji dan smo v naših prostorih podpisali pogodbe z mladimi igralci. Naj povem, da me je navdušil 15-letni Domagoj Mataš, ki igra na DM in sem ga že takoj priključil prvi postavi. Redno bo igral za mladince in rezervno postavo, lahko pa pričakuje tudi kakšno tekmo za prvo ekipo. Sledila je domača tekma proti Zvijezdi. Celotno tekmo smo kontrolirali igro, imeli posest in na koncu tudi dokaj zanesljivo zmagali. Na tej tekmi je debitiral mladi Mataš, ponovno pa je zadel tudi novinec Jelić. Razmišljam, da bi ga na naslednji tekmi morda postavil v prvo postavo. Pred tekmo z Olimpikom sem opravil nekaj zamnejav v prvi postavi in v igro od prve minute poslal Comorja in Abdihodžića namesto Tatomirovića in Drakoviča. Začeli smo odlično in že kmalu povedli. Pred polčasom smo zadeli še enkrat in mirno sem pričakoval drugi polčas. Čeprav smo prejeli gol, lahko rečem, da smo odigrali vrhunsko tekmo, kjer zmaga niti za trenutek ni bila ogrožena. Končno.



Samo upal sem lahko, da bi tako odigrali tudi v naslednjem kolu, ko smo gostovali v Mostarju proti Zrinjskemu. V ekipi sem moral zaradi kazni Rekisha in Osmanagića opraviti zamenjave in na njuno mesto poslala Zlatkovića in Suljića. Pred tekmo me je razveselila novica, da je Čelik izgubil prvo tekmo in v primeru naše zmage bi prišli samo na -4. Res je, da imamo tekmo več, ampak bili bi čisto blizu. Pričakoval sem preveč. Domači so zadeli iz prve priložnosti. Ponovno. Mi smo igrali svojo igro, a nismo mogli dati gola. Nato pa nas je obiskala sreča, ko so domačini nespretno posredovali in zabili avtogol. V drugem polčasu smo pritisnili in povedli. A kaj ko so domači že v naslednjem napadu izenačili… Na koncu smo se morali zadovoljiti z točko. Oni so sprožili 3 strele, mi pa kar 30, a vseeno odšli domov razočarani. In namesto da bi se Čeliku približali na samo 4 točke, smo izgubili mesto na lestvici in smo bili pred derbijem v Širokem Brijegu na 3.mestu. Eno mesto pred našimi naslednjimi nasprotniki. Tekma je bila zelo enakovredna in rezultat ne kaže pravega dogajanja na igrišču. Junak današnje tekme je bil vratar Draković, ki sem mu včeraj na treningu dejal, da bo danes igral in da če ne želi preostanek sezone sedeti na klopi, naj se izkaže. Uspelo mi ga je motivirati in danes si je prislužil ocena 9.2. Razveselila me je tudi novica o remiju Čelika. Čeprav letos ne pričakujem naslova, sem nekako vseeno upal na njega in kar nekoliko pozabil na dogajanje za nami. Imamo 2 točki prednosti pred Željezičarjem in 6 točk pred Širokim, Boracom in Trevnikom.



Sledila je nova domača tekma. Seveda sem želel zmago. Samo to me je zanimala. Povedli smo v 15 minuti. A nato pa je na sceno stopil naš vratar Draković. Če je prejšnjo tekmo odigral vrhunsko, je bilo to na tej tekmi popolno nasprotje, saj je zakrivil izenačujoč gol. Rezultat prvega srečanja je bil tudi končni rezultat. In tako nam je Čelik 8.krogov pred koncem ponovno ušel na 9 točk, prav tako pa nas je na 2.mestu dohitel Željo. Vedel sem, da nas čaka še hudičevo težko delo, če se želimo uvrstiti v Evropo in na sporedu smo imeli same težke nasprotnike. Ponovno smo igrali doma in v derbiju kola gostili vodilni Čelik. Imeli smo samo en cilj. Zmagati. Gostujoči trener je na igrišče poslal na videz defenzivno postavo 5-3-2, jaz pa našo standardno 4-2-3-1. Prvi polčas smo prevladovali. Posest 74%-26%, streli 16-0, a rezultat je bil še vedno 0-0. Nisem imel občutka, da igramo proti vodilni ekipi naše lige. Povsem smo jih razbili, a nismo mogli zadeti. Nato je na sceno stopil rezervist Rekish in zadel iz prostega strela. V 86 minuti nam je prinesel zmago. Nekaj statistike za konec: streli 31-3, posest 66%-34%. Z to zmago smo se jim približali samo na 6 točk zaostanka.



Lahko so me bolele tiste tekme, na katerim bi morali zmagati, a smo izgubili. Ampak sem vedel. Če bomo vsako tekmo odigrali tako kot zdaj, jih lahko dohitimo. Tudi naslednje kolo je prineslo derbi. Tokrat v gosteh proti Boracu. Čakala nas je težka tekma na zahtevnem terenu. Cilj je bila zmaga. Pred tekmo sem izvedel, da sta tako Čelik kot Željo samo remizirala. Igralci so se zavedali priložnosti in odigrali vrhunski polčas, ki se je končal z 0-2 za nas. In ko smo v drugem polčasu še povišali vodstvo, sem vedel, da je zmaga naša. Na koncu zanesljiva zmaga na zelo zahtevnem terenu. Ponosen sem bil na fante. In ker je liga zahtevna, je potrebno vsako tekmo vzeti popolnoma resno. Ena izmed takšnih tekem je bilo gostovanje pri zadnjeuvrščenem Leotarju. Ker imamo težave proti ekipam, ki so precej slabše od nas, sem se te tekme zelo bal. Ker smo hitro povedli, sem upal, da se bodo gostje zlomili in da nas čaka lahka pot do zmage. Nato smo zadeli še drugič in zdelo se mi je, da nas čaka lahka zmaga. Ampak kmalu so domači znižali in zadel je nihče drug kot naš igralec na posodi pri Leotarju, Zatković. Ko je šel mimo mene sem mu v šali rekel, da se nismo tako zmenili, da bi zabijal nam, ampak da mora drugim. Še do polčasa smo vodstvo povišali in na odmor odšli z prednostjo dveh golov. Malo pred koncem tekme je Jelić postavil končni rezultat 4-1. In ko sem izvedel, da je Čelik izgubil, je bila doza sreče popolna. Tako smo 5 krogov pred koncem zaostajali za njimi samo za 1 točko, obenem pa smo imeli pred Željotom 4 točke prednosti. Naslednje kolo smo na domačem terenu gostili ekipo Veleza, ki je premagala Čelik. Ker se gostje borijo za obstanek v ligi, smo pričakovali težko tekmo. Sedaj časa za popravne izpite več ni. Vsaka izgubljena točka lahko pomeni izgubo borbe za naslov. Pred to tekmo so me poklicali v vodstvo kluba. Pridem jaz tja in v pisarni sedita predsednik kluba in športni direktor.

D.D: Pozdravljen Rene. Da ne bomo preveč dolgi. Vemo, da se moraš pripraviti na tekmo proti Velezu, zato bom povedal kar na kratko. Vsi v klubu smo zelo zadovoljni z tvojim delom in rezultati. Sicer smo še vedno razočarani zaradi izpada iz pokala, ampak kljub vsemu smo zadovoljni. Vemo, da ti kmalu poteče pogodba, zato sva se z predsednikom kluba odločila, da ti ponudiva podaljšanje pogodbe. Še naprej boš prejemal 1100€ na teden in še naprej imaš v pogodbi klavzulo, da mora klub igrati napadalno in v prvo ekipo vključevati igralce iz mladinskega pogona. Ta pogodba pa velja do 30.6.2016. Torej, kako se boš odločil?
R.G.: Sem že mislil, da ste pozabili na mene. Seveda, sprejmem vse pogoje, ker nima smisla, da zapustim Sarajevo po tako kratkem času. V čast mi je, da sem tukaj.




Ko sem igralcem povedal, da sem podaljšal pogodbo, so bili zelo veseli. Torej čaka nas tekma proti Velezu. Začeli smo tako, kot sem pričakoval in povedli že v 4 minuti. V 22 minuto smo vodstvo še povečali. A gostje se niso predali in nekaj minut kasneje znižali rezultat. Na odmor smo odšli z golom prednosti, kar pa smo spremenili že takoj po polčasu in povedli z 3-1. Do konca tekme se rezultat ni spremenil in mi smo zabeležili 8 zmago v drugem delu na 11 tekmi. Imamo še 3 remije. In da bi bil dan popoln, je Čelik remiziral in mi smo prevzeli prvo mesto. Sedaj imamo 54 točk, eno več od njih ter 4 od našega naslednjega tekmeca, Željota. Do konca pa so samo še štiri tekme. Zavedali smo se, da smo v najboljšem položaju in da imamo vse v svojih rokah. Pred derbijem je bilo v mestu čutiti evforijo. Ni bila velika, ampak nekaj pa je le bilo. Ekipi sem povedal, da se moramo maščevati za prejšnji poraz in se odkupiti navijačem. Začeli smo silovito in že v 4 minuti povedli. Vodstva kljub prevladi na igrišču do konca polčasa nismo povišali. Izid je ostal tak do 70 minute, ko smo zadeli iz penala. 8 tisoč gledalcev je padlo v ekstazo, ko je drugič na tekmi zadel Rekish in postavil končni izid. Kaj reči o tej tekmi? Preprosto smo odigrali odločno tekmo in s tem nadaljevali naš odličen niz neporaženosti v drugem delu prvenstva. Kot je že v navadi, zadnje tekme povem, kako je igral Čelik, naš največji konkurent. Izgubil je. Sedaj imamo 3 kroge pred koncem 4 točke prednosti, prav tako pa smo se že tudi zagotovili nastopanje v Evropski ligi za prihodnjo sezono.



. Sledilo je gostovanje pri Travniku. Želel sem si samo nekaj. Ne izgubiti. In ko je že v 3.minuti Hadžić zadel za naše vodstvo, smo bili na dobri poti do tega cilja. Domačini se niso predali in v drugem polčasu izid izenačili. Napadali smo, a na žalost neuspešno. Osvojili smo točko, kar je bil tudi nekakšen cilj. Čelik je zmagal in se nam približal na samo 2 točki. Po enem izmed treningov so me poklicali v vodstvo kluba in povedali, da so našli tri klube iz vzhodne Evrope, ki bi radi sodelovali z nami. To so bili CSKA Moscow, Lokomotiv Moscow in Shakhtar Donetsk. Odločil sem se prav za slednjega, saj imamo v Rusiji že sklenjeno pogodbo z Anji. Prav tako pa so mi v vodstvu ponudili nekaj klubov iz nižjih lig, v katere lahka pošiljamo igralce na posodo. Odločil sem se za Famos. Odpravili smo se še na zadnje gostovanje v letošnji sezoni. Cilj je bil ponovno ne izgubiti. Upal sem tudi, da nam bo na pomoč priskočil Željo in v derbiju kola premagal Čelik. Že na začetku nisem imel prav obrega občutka, kar se je izkazalo za pravilno v 25.minuti, ko so domači zadeli. Prvi polčas smo odigrali zelo slabo in med polčasoma sem igralce skušal motivirati. V 66 minuti sem porabil vse tri menjave in naredil zelo ofenzivno postavo. Gremo na vse ali nič. Samo en gol smo potrebovali. Remi bi bil čisto dovolj. Izgubili smo. Prvič v drugem delu sezone in ob nepravem času. Nestrpno sem čakal na rezultat iz tekme Željo – Čelik. Bilo je 0-0. Odleglo mi je. Še naprej smo ostali vodilni z točko prednosti.



. Prišel je trenutek odločitve. V zadnjem krogu smo doma igrali proti Slaviji, Čelik pa Leotarju. A smo bili osredotočeni samo na našo igro. Če zmagamo, smo prvaki. Če remiziramo ali izgubimo, smo odvisno od Leotarja, kar pa je nerealno pričakovati. Pred tekmo sem dal igralcem dolg motivacijski govor in jih s te še bolj motiviral. Obrestovalo se je v 12 minuti, ko je Todorović zadel iz kakšnih 25 metrov. In ko je Hadžić še pred koncem polčasa povišal vodstvo, se je slavje že začelo. Tudi sam sem že slavil. Statistika prvega polčasa je bila sledeča: streli 19-0, posest 62%-38%. Razočaral pa me je obisk. Prišlo je samo 4800 gledalcev. Preslabo. V drugem polčasu smo malce popustili in rutinirano nadzirali potek srečanja ter v 71 in 88 minuti dokončno potrdili zmago in naslov. Slavili smo, saj je Sarajevo drugič v svoji zgodovini in prvič po letu 2007 osvojilo bosansko ligo. Slavili smo dolgo v noč. Vsi so me nosili po rokah, sam pa sem vse zasluge za to slavje dal igralcem. In se po podelitvi tudi umaknil.



To je bil čas igralcev, sam pa sem se zapletel v pogovor z Djuranovičem. Uspelo nama je nekaj, česar ni nihče pričakoval. Z izjemni drugim delom smo prišli do titule. Naj še dodam, da smo osvojili tudi nekaj individualnih nagrad. Amer Osmanagić je postal Najboljši igralec lige, Asmir Suljić Najboljši mladi igralec lige, sam pa sem postal Trener leta. To je bila nagrada in potrdilo za ves trud in vso uspešno delo v tej sezoni. Imeli pa smo še 5 igralcev v postavi sezone (Filip Drakovič, Mario Tadejević, Sedin Torlak, Almer Dupovac in Amer Osmanagić). Ob koncu sezone smo iz UEFE dobili obvestilo, da je liga na kakovosti izgubila 13 mest in je sedaj 64. Prav tako je klub na Evropski klubski lestvici pridobil 54 mest in je sedaj na 248 mestu. Kaj naj rečem po moji prvi sezono v klubu? Začetek ni bil obetaven. Res je, da smo v Evropi prišli vse do zadnjega kola, ampak igre v prvenstvu in sploh v pokalu so bile pod nivojem. Durgi del sezone pa je bil izjemen če odštejem poraz proti Gosku. Na koncu smo presenetljivo in dramatično osvojili naslov, ki nam ga ni pripisoval nihče. Tudi sam nisem pričakoval tega.

Slika
Slika Slika Slika

Sedaj si bomo vsi skupaj vzeli nekaj kratkega dopusta, saj moramo kmalu začeti z pripravami za prihodnjo sezono. Ostanite z nami. Obljubimo, da vas ne bomo razočarali.

Uporabniški avatar
Rockahh
Prispevkov: 275
Pridružen: 03. Mar 2012 12:08
Klub: Manchester United

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#11

Odgovor Napisal/-a Rockahh » 17. Jul 2013 13:53

Odlični rezultati in izjemna prva sezona, čestitke za naslov. Zdaj pa na lov za okrepitvami in napad na Evropo. :)

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#12

Odgovor Napisal/-a Smile » 18. Jul 2013 21:27

Slika

Po koncu naporne sezone sem se z prijateljico odpravil na dopust v Bora Boro. Ne, to ni bila najboljša prijateljica, ki me je obtožila napada na njenega očeta in vse podobne svinjarije. Z njo se še sedaj ne pogovarjam. Z to prijateljico sva se že pred časom pogovarjala, da bi odšla in sedaj je prišla prava priložnost. Ok, nobenega ne zanima, kaj se je vse zgodilo v tem tednu, tako da gremo dalje. Po dopustu sem bil še nekaj dni v Sloveniji, čeprav sem z mislim že bil v Sarajevu. Potrebno je bilo pripraviti načrte na nove sezono. Cilji so bili precej večji kot lani. Ja, poskušali jih bomo uresničiti, ampak ne me pribijat na križ, če na ne uspe.



Strokovno vodstvo:

Po končani sezoni sem se podal na lov za novimi trenerji. Vsak dan sem bil v pisarni in vodstvo kluba prosil, da povečajo število trenerjev in skavtov, saj nujno potrebujemo več zaposlenih. In ko so mi končno odobrili mojo željo, sem v klub pripeljal trenerje Iva Zanchija, Juana Carlosa, Draška Zarića in Nwankwoa Kanuja. Tako sem imel za posamezne kategorije treninga solidne ocene. Strenght, aerobic in tactic imajo 3 zvezdice. Ball control, defending, attacking, shooting in shot stopping 3.5 zvezdice, handling pa 4 zvezdice. Pripeljal sem tudi 7 skavtov in sedaj imam pokritega 28% sveta. Najbolj imam pokrito Centralno Afriko in Centralno Evropo, potem pa sledijo Združeno kraljestvo, Južna Evropa, Vzhodna Evropa in Zahodna Afrika. Prizadeval si bom, da mi tekom sezone še odobrijo povečanje števila trenerjev in skavtov.

Slika

Prestopni rok:

Ker sem bil načeloma zadovoljen z ekipo, po drugi strani pa nisem imel nekih razpoložljivih financ za boljše igralce, sem pripeljal samo 2 okrepitvi. Florian Julien in Benjamin Boulenger sta mlada Francoza, ki sta bila pripeljana za prihodnost in bosta letos še rezervi. Julien igra na ST,AML in AMR, Boulenger pa na DL. Klub so zapustili tisti igralci, na kateri nisem več računal in nekaj mladih, ki so odšli po dragocene minute.

Slika


Prijateljske tekme:

Kaj reči o teh tekmah? 2 zmagi, en poraz. Nič tragičnega. V bistvu prijateljske tekme niso bile pomembne, saj nisem delal revolucij v ekipi.

Slika

Liga prvakov:

Slika

Pričakovanje v kvalifikacijah je bilo odigrati vsaj 6 tekem v Evropi, torej uvrstitev v 3.krog. Ob ugodnem žrebu pa bi lahko prišli še malce dlje. Liga prvakov ali Liga Evropa? To ni važno, ker niti ni realno. Tekmovanje smo začeli proti Glentoranu v Walesu. Hotel sem, da bi že na prvi tekmi potrdili napredovanje. Že v prvem polčasu smo povsem prevladovali in na odmor šli z dvema goloma prednosti. Nato je Hadžić zadel še tretjič in zdelo se nam je, da je naša naloga že končana. To so domači izkoristili in znižali rezultat na 1-3. Zadnjih 10 minut smo odigrali z samo devetimi igralci, saj je bil izključen Tadejević, zaradi poškodbe pa je tekmo predčasno zapustil tudi Dupovac. Naj povem, da so nam gostje na tej tekmi poškodovali kar tri igralce. Poleg že prej omenjenega Dupovaca je enaka usode doletela še Markića in Torlaka, torej vse igralce obrambe. Realno gledano bi morali zadeti še nekajkrat, saj smo tekmeca povsem zasenčili. Že pred povratno tekmo je bil znan žreb 3.kroga. Zmagovalec se bo pomeri z APOEL-om. Povratno smo začeli še bolj napadalno kot prvo tekmo. Igrali smo, kot da mi lovimo rezultat in že po polčasu vodili 3-0. Tako kot je že značilno za nas, smo jih čisto nadigrali. V drugem polčasu smo nadaljevali z prevladovanjem in ob koncu tekme zabili še en gol.



Sedaj nas čaka APOEL. Prvo tekmo smo odigrali na Cipru. Domačini so bili veliko favoriti, a tudi mi smo imeli svoje načrte. Želeli smo iztržiti ugoden rezultat, ki bi nam ustrezal pred povratno tekmo. Čeprav so domači prvi zadeli, smo mi še v prvem polčasu izenačili. Bili smo boljši nasprotnik v drugem polčasu, a nismo uspeli zadeti. Tako se v Sarajevo vračamo z ugodnim rezultatom. Vedel sem, da če napredujemo, imamo zagotovljeno najmanj nastopanje v Evropski ligi. In s tem velik finančni priliv. Pred tekmo sem igralcem rekel, da morajo igrati svojo igro. Prvi polčas smo jih čisto nadigrali in zasluženo odšli na odmor z vodstvom. Lahko sem malce razočaran, ker je bilo samo 1-0. Ko smo nato povišali vodstvo, sem že vedel, da smo naprej. A gostje se niso dali in kmalu so znižali zaostanek in kmalu izenačili. Bil sem šoku, vendar se moji igralci niso predali in že v naslednjem napadu ponovno povedli. Zasluženo smo zmagali. Posest je bila na naši strani (67%-33%), prav tako streli (34-7). Pripravili smo veliko presenečenje in imeli smo že zagotovljeno vsaj Evropsko ligo. Sedaj sem čakal na žreb. Upal sem, da bomo dobili kakšnega ugodnega tekmeca, s katerim bi se lahko kosali. Dobili smo BATE. Ugoden nasprotnik.



Prvo tekmo igramo doma. Lahko jih izločimo. Prišel je čas tekme in mi smo bili favoriti. Želel sem zmago. Prvi polčas smo odigrali slabo. Mislim, da so moji igralci kar nekako podcenjevali BATE. Med polčasom sem jim povedal da nisem zadovoljen z njihovo igro. Moj govor je prišel prav v 57 minuti, ko je Rekish zadel za naše vodstvo. Nekaj minut za tem je Hadžić povišal na 2-0. Sicer so gostje do konca tekme znižali, ampak je zmaga ostala doma. Zdaj nas čaka še naporno gostovanje v Belorusijo, kjer ne smemo braniti rezultata, ampak moremo napadati, kot da bi zaostajajmo. Prvi polčas smo bili precej boljši od domačinov, ki pa so kljub vsemu zadeli in v tistem trenutku so oni bili v Ligi prvakov. Tako je bilo vse do 72 minute, ko je naša zlata rezerva Jelić, ki je zamenjal poškodovanega Hadžića, zadel iz 25 metrov. Domačini so 5 minut pred koncem tekme zadeli in rezultat je bil 2-1. Na vrsti so bili podaljški. V obeh podaljških smo obojni napadali, a neuspešno. Čakali so nas kazenski streli. Loterija. Prva serija, strelca učinkovita. Druga serija, Draković brani, Rekish uspešen. Vodimo 2-1. Tretja serija, domači igralec zadane vratnico, Osmanagić pa kaznuje njegovo napako. Četrta serija, domači igralec uspešen. Na vrsti je bil Conor. Če bi zadel, smo v Ligi prvakov. Ni zadel. Peta serija. Draković obrani strel in slavje ob uvrstitvi v Ligo prvakov se je začelo. Ponosen sem bil na igralce. Pred žrebom smo bili v zadnjem bobnu in z daleč najmanjšim koeficientom. Žreb nam je namenil skupino A, kjer se bomo pomerili z ekipami Chelsea, Sporting in Dinamo Kyiv. Dokaj ugoden žreb in mogoče lahko katero ekipo presenetimo.



Bosanska liga:


Slika

Uprava si je za cilj v letošnjem prvenstvu določila kar ubranitev naslova. Vem, da smo zmožni storiti to. Za uvod v novo sezono nam je žreb že takoj določil večni derbi proti Željezničarju, ki so mu mediji pripisovali največ možnosti za osvojitev lige. Pred tekmo sem igralcem jasno povedal, da od njih pričakujem zmago. In nič drugega. Ponovno smo igrali svojo igro, a kaj ko žoga ni hotela v gol vse do 75 minute. Nato je Željo pritisnil, kar smo mi z hitrim protinapadom izkoristili globo v sodnikovem podaljšku in slavili zasluženo zmago. Nasprotnikom smo dali vedeti, da smo letos še močnejši kot lani. V naslednjem krogu smo gostovali pri Radniku. Težko gostovanje. Vem, da smo lani v prevem delu imeli ogromno težav z tako imenovanimi malimi klubi. Prvi smo zadeli in na odmor šli z minimalno prednostjo. V nadaljevanju smo hitro zadeli še enkrat in si tako zagotovili višjo prednost. Domači se niso dali in nekaj minut zatem so znižali. Nato so poskušali z napadi, a smo zdržali in tako domov odnesli tri točke. Prvenstvo smo nadaljevali doma proti Širokem Brijegu. Želel sem si zmago, saj bi si igralci pred tekmo z Belorusi še bolj dvignili moralo. Uspelo nam je. Sicer minimalno, ampak zmaga je zmaga. Igra ni bila najboljša, vendar sem klub temu zadovoljen. Naporen ritem težkih tekem smo nadaljevali v Zenici proti Čeliku. Ekipi, ki smo jo lani po dramatičnem zaključku dohiteli in na koncu tudi prehiteli. Vedel sem, da se bodo hoteli maščevati. Nekoliko sem taktiziral glede prve postave, saj me je čez nekaj dni čakala pomembnejša tekma od te današnje. Taktiziranje se nam je maščevalo in domači že do polčasa vodi z dvema goloma prednosti. Do konca tekme se rezultat ni spremenil in zabeležili smo prvi poraz v tej sezoni. Čeprav sem bil sam kriv za poraz, sem igralcem povedal, da to ni to, kar sem vseeno pričakoval od njih. Po vrnitvi iz Belorusije smo se pred reprezentančnim premorom doma pomerili z Rudarjem. Odigrali smo katastrofalni polčas in povsem zasluženo zaostajali. V nadaljevanju smo hitro izenačili. Nato smo zadeli še enkrat in ko je že kazalo, da bomo nekako le zmagali, smo si v sodnikovem dodatku zabili avtogol… No ja priznam, ne morem biti nekako jezen na njih, saj smo si priborili Ligo prvakov, ampak vseeno, samo remi na domačem terenu?



Slika

Uporabniški avatar
m4ke
Prispevkov: 181
Pridružen: 21. Dec 2011 23:05

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#13

Odgovor Napisal/-a m4ke » 18. Jul 2013 22:44

Lahko daš SS teh dveh, ki si ju kupil in še od tistega, ki je odšel v Inter. :gor:

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#14

Odgovor Napisal/-a Smile » 18. Jul 2013 23:02

m4ke napisal/-a:Lahko daš SS teh dveh, ki si ju kupil in še od tistega, ki je odšel v Inter. :gor:
Florian Julien Slika
Benjamin Boulenger Slika
Dejan Bandović Slika

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#15

Odgovor Napisal/-a Smile » 22. Jul 2013 13:51

Slika

Bosanska liga:

Slika

Po nadaljevanju je sledilo gostovanje pri Olimpiku. Celotno srečanje smo povsem prevladovali, ampak slavili komaj z minimalno prednostjo. Igralcem sem pač jasno povedal, da sem zelo nezadovoljen z predstavo. Naslednjo domačo tekmo smo igrali proti Rudarju. Odveč je pisati, da sem pričakoval zmago. Prvič smo zadeli v 22 minuti, to pa je bilo za prvi polčas tudi vse. Celoten drugi polčas smo igrali z igralcem manj, saj je bil izključen strelec vodilnega gola. Kljub igralcu manj smo še naprej dominirali in ko je v 72 minuti zadel naš veteran Osterc, dvomom o zmagovalcu več ni bilo. Je pa iz pisarn končno prišla tudi spodbudna novica, da so se vodilni možje odločili, da nam bodo izboljšali pogoje za trening. Končno. Sledilo je gostovanje pri Zrinjskemu. Ponavljala se je stara zgodba. Napadali in streljali smo iz vse možnih strani, a nam ni uspelo zadeti. Zato sem bil kar jezen. Celoten drugi polčas smo se mučili, dokler nas ni odrešil novinec in nam z prvencem zagotovil zmago. V naslednjem krogu smo doma gostili Travnik in igralcem sem dal jasno vedeti, da me zanima samo zmaga. Hitro smo zadeli, kar je vsekakor bilo zelo dobro za nas. In ko smo v 20 minuti vodstvo podvojili in 10 minut kasneje zabili še enkrat, dvoma v zmagovalcu ni več bilo. Čeprav so gostje 15minut pred koncem znižali rezultat, naša zmaga ni bila nikoli ogrožena. Po vrnitvi iz Portugalske nas je čakalo težko gostovanje v Banja luki. Začeli smo slabo in domači so povedli v 10 minuti. Do polčasa so gostje zadeli še dvakrat, a enkrat na srečo v svojo mrežo in tako vodili 2-1. V drugem polčasu smo napadali in v 71 minuti izenačili. A vendar so domači kmalu ponovno povedli. Imeli smo imenitno priložnost v sodnikovem dodatku, ko je Hadžić zatresel prečko. Po tekmi sem bil razočaran.



Sledil je reprezentančni premor in po njemu domača tekma proti Gradini. Že po prvem polčasu smo vodili z 2-0 in dvomov o zmagovalcu več ni bilo. Do konca smo zadeli še enkrat in povsem zasluženo brez večjih težav zmagali. Sem pa po tekmi pograjal napadalce, saj se ponovno niso izkazali. Po težkem porazu v Londonu smo v 12.krogu gostovali pri GOSKU. Zadeli smo že v 40 sekundi. Domači so do izenačenja prišli v drugem polčasu, a smo mi kmalu ponovno prišli v vodstvo. Do konca tekme se rezultat ni spremenil in v Sarajevo smo odnesli vse tri točke. V naslednjem krogu smo doma gostili Slogo. Gostje so iz penala povedli v 3 minuti, a smo mi kmalu izenačili. Končno je zadel Hadžić, ki je pred koncem polčasa zadel še enkrat. Pogovor z njim pred tekmo je koristil. V drugem polčasu smo obojni dali gol in tekma se je končala z rezultatom 3-2. Niz težkih tekem smo nadaljevali na gostovanju pri Zvijezdi. Prvi polčas je minil brez večjih posebnosti in tudi brez golov. V nadaljevanju so domači zadeli in bili na pragu zmage. A v 93 minuti smo po dolgotrajnem obleganju domačih vrat končno zadeli in tako domov odnesli vsaj točko. Z predstavo sem bil nezadovoljen, kar sem jim tudi jasno in glasno povedal. Zadnjo tekmo prvega dela smo odigrali doma. Zaradi poškodbe nisem mogel računati na prvega strelca ekipe Hadžića. V prvem polčasu smo ogromno poskušali z streli, a na žalost neuspešno. Tudi v drugem polčasu je bila zgodba enaka in morali smo se zadovoljiti z delitvijo točk.

Slika

Liga prvakov:

Slika

Ker smo cilj v Evropi že zdavnaj izpolnili je bila Liga prvakov nagrada. Vendar jo bomo kljub vsemu vzeli popolnoma resno. Debi bomo doživeli na domačem terenu proti Dinamu. Priznam, bil sem nervozen. Nisem pričakoval ničesar. Začetek tekme je bil silovit iz obeh strani. Mi smo že v prvi minuti imeli priložnost, a se je izkazal njihov vratar. Nato smo že v naslednji minuti prejeli gol. V 30 minuti so gostje zadeli še enkrat. Mi se nismo predali in še pred polčasom izid znižali. Med premorom sem jim povedal, da sem izjemno nezadovoljen z njihovimi predstavami. Videti je bilo, da so se morda celo nekoliko ustrašili. V drugem polčasu smo napadali in bili smo precej boljši od gostov. Ampak nam ni uspelo zadeti in zmaga je odšla v Ukrajino. Bili smo razočarani, saj smo si zaslužili vsaj točko če ne kar vse tri. Prvo gostovanje smo imeli na Portugalskem pri Sportingu. Zavedal sem se, da smo par razredov pod domačini in sem igralcem rekel, da naj odigrajo tako kot znajo. Obrestovalo se je v 15 minuti, ko je iz prvega strela zadel Hadžić. Vodimo. Presenetljivo. To je bil tudi rezultat polčasa. Bil sem zadovoljen, a nas je čakalo še nadaljevanje. 50 minuta in ponovno Hadžić. 2-0 za nas sredi Lizbone. Domači 2 minuti kasneje znižajo. Napadli so nas z vsemi silami, a mi smo se ubranili. Če smo imeli v prejšnjem krogu nesrečo, se je zdaj obrnila in smo presenetljivo zmagali. Ponosen sem bil na igralce.



V 3.krogu smo ponovno gostovali, tokrat v Londonu. Chelsea je bil na tej tekmi velik favorit in vse razen visoke zmage bi bilo presenečenje. Pred tekmo sem se ubadal z velikimi težavami, saj nisem mogel računati na kar 8 igralcev! Chelsea je dokazal svojo premoč in že po polčasu vodil 3-0. Nisem vedel, kaj naj rečem igralcem, zato sem jim rekle, naj se umirijo igrajo svojo igro, saj nimamo nič za izgubit. Želel sem si vsaj častni gol. Ko so domači zadeli še dvakrat, sem v igro poslal 3 mladeniče, ki so debitirali za ekipo. Valentino Miščević, Muhamed Brunčević in Ivica Kaljanac so dobili priložnost in odigrali solidno. Končni rezultat 6-0 je vsekakor previsok, ampak Chelsea je vendarle le Chelsea. V 4.krogu smo se ponovno pomerili. Tokrat pri nas in na povsem polnem stadionu. Nisem pričakoval maščevanja za hud poraz v gosteh. Hotel sem samo, da se igralci predstavijo v dobri luči. Povedli smo. Čeprav po zaslugi avtogola, ampak nič zato. Sicer so gostje slabi 2 minuti kasneje izenačili, ampak nič zato. In v 35 minuti smo ponovno povedli in tako na odmor odšli z prednostjo. V drugem delu so gostje pritisnil, prišli do izenačenja in nato tudi prišli v vodstvo. Nismo se predali in hoteli smo izenačiti. Vse sile smo usmerili v napad, a na žalost neuspešno. Nisem bil jezen na igralce. Odigrali smo vrhunsko tekmo, a razlika je bila prevelika.



Sledilo je gostovanje v Kijevu. Dobro smo se držali do sodnikovega podaljška, ko so domači povedli in na odmor šli z vodstvom. V drugem polčasu smo imeli nekaj priložnosti za izenačenje, a jih nismo uspeli izkoristiti. Z tem porazom je bilo tudi jasno, da se je naša evropska jesen končala. Čakala nas je sicer še tekma proti Sportingu. Pred tekmo sem dobil obvestilo, da so se v klubu odločili za izboljšanje pogojev za mlade igralce. Zadnjo tekmo v Ligi prvakov si je pogledalo preko 28 tisoč navijačev. Gostje so zadeli prvi, a mi smo še do konca polčasa izenačili. V 69 minuti smo naredili popoln preobrat in prišli v vodstvo. Ta gol nam je prinesel zmago. Lepo se je bilo od navijačev posloviti z zmago proti tako velikemu klubu kot je Sporting. Kaj reči po taki evropski sezoni? Sem zelo zadovoljen, ampak lahko bi bilo boljše. Se vidimo naslednjo sezono. Sarajevo bo še močnejši!

Slika

Pokal:

Slika

Prvi krog pokala nam je namenil NK Ledinci. Bom kar iskren. Danes prvič slišim za njih. Pričakujem zmago, saj so mi v vodstvu dali vedeti, da še enega razočaranja ne bodo trpeli in da je cilj finale pokala. Tekmo smo odigrali na njihovem terenu in jih v prvem polčasu povsem deklasirali a nismo mogli zadeti. Streljali smo kar 19x, a na žalost z slepimi naboji. Šele v drugem polčasu nas je odrešil Rekish z lepim golom iz 35metrov. Nato so se domači zlomili in mi smo zadeli še dvakrat. Na koncu dokaj zanesljiva zmaga, ampak me muči sledeče. Iz 30 strelov smo zadeli samo 3x. Naš naslednji tekmec je Podgrmec. Prvič slišite? Niste edini. So pa v prvem krogu izločili Široki Brijeg. Tako da gremo v dvoboj brez podcenjevanja. Prva tekma bo pri nas. Pred prvo tekmo sem malce premešal postavo in v gol poslal mladega 16 letnega Romea Hadziahmetovića. Vso delo smo opravili že v prvem delu, ko smo zabili 2 gola. To je bil tudi končni rezultat. Čeprav je nekoliko grenkega priokusa, saj smo imeli kar 30 strelov. Na povratni tekmo smo vse dvome o napredovanju razrešili že v 25 minuti, ko je iz 30 metrov zadel Todorović. Do konca tekme se izid ni več spremenil. Žreb nam je namenil, da se bomo v naslednjem krogu pomerili z Zvijezdo. Prva tekma se je odigrala v gosteh. Ker smo v ligaški tekmi imeli precej težav proti njim, sem vedel da nas čaka težka tekma. In sem bil zadovoljen, ko smo zadeli v 28 minuti. Izid se nato do 51 minute ni spreminjav, ko smo vodstvo še zvišali. Nekaj minut kasneje so domači izenačili. Do konca tekme se rezultat ni več spreminjal in zasluženo smo slavili. Na povratni tekmi so dvome o napredovanju razrešili že v prvem polčasu. V drugem polčasu golov nismo videli in končalo se je z 2-0 za nas. V polfinalu nas sedaj čaka Radnik.



Statistika igralcev po prvem delu sezone:
Slika

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#16

Odgovor Napisal/-a Smile » 24. Jul 2013 16:06

Slika

Med zimskem premorom sem dobil na svoj naslov povabilo iz NZS-ja, da sem vljudno vabljen na njihovo prireditev ob konce leta. In ker sem bil tisti čas v Sloveniji, sem se vabilu z veseljem odzval. Prireditev je bila nepozabna. Še bolj nepozabno in presenetljivo pa je bilo, ko sem prejel nagrado za Najboljšega slovenskega trenerja leta 2013. Čeprav sem bil na dopustu, sem iskal okrepitve, se dogovarjal za prijateljske tekme in delal analize za prvi del. Pred začetkom druge sezone smo se v klubu odločili, da se združimo z dvema kluboma. Odločili smo se za Slask Wroclaw in Laktaši. Med sezono so mi odobrili tudi povečanje števila trenerjev in skavtov. Tako sem od trenerjev pripeljal Domena Beršnjaka, Soren Osterland in Zoran Ivić, skavti pa so Damir Zahirović, Dario Jelčić in Figueira.

Prestopi rok:

Prestopni rok je minil brez večjih posebnosti. Okrepili smo se samo z Miho Zajcem, ki je za 120.000€ prišel iz Bravo Interblocka. V ekipi sem si ga želel že poleti, a se nismo uspeli dogovoriti za odškodnino. Kasneje se je mladinski ekipi priključilo nekaj mladih igralcev, ki pa so vsi, roko na srce, daleč od tega, da bi bili pripravljeni zaigrati za Sarajevo.



Prijateljske tekme:

Kot je že pri nas v navadi, smo tudi tokrat prijateljske tekme odigrali v Bosni. Pa ne zaradi tega, ker nismo želeli drugam, ampak ker mi vodstvo ni dalo zelene luči, da bi se pripravljali v Sloveniji in v Črni gori. Najbolj nas je zagotovo presenetila zmaga proti Anji, ki so igrali v najmočnejši postavi.

Slika

Bosanska liga:

Slika

Drugi del prvenstva smo začeli v gosteh proti Željezničarju. Derbi bo pokazatelj, kako smo delali med zimo. Začeli smo dobro in že kmalu povedli. A domači se niso predali in so v slabih 5 minutah naredili preobrat. Med polčasom sem igralce spodbudil k še bolj napadalni igri. Obrestovalo se je, ko je izenačil z svojim drugim golom Hadžić. V 70 minuti so domači ponovno prišli v vodstvo in ko je že vse kazalo na njihovo zmago, je v 85 minuti iz penala ponovno zadel Hadžić in nam zagotovil točko. V naslednjem krogu smo doma gostili Radnik iz z nekaj težavami slavili 2-0. Sledilo je gostovanje pri Širokem. V vodstvo nas je popeljal Hadžić. V drugem polčasu smo zadeli še dvakrat in zasluženo slavili. 19.krog je prinesel derbi vodilnih na lestvici. Na našem stadionu smo se pomerili z Čelikom. Gostje so na lestvici za nami zaostajali za 3 točke in v primeru naše zmage, bi se jim malce odlepili. Prvi polčas je za pozabo. Gol smo dočakali v drugem polčasu, ko je z glavo zadel Dupovac. A gostje se niso predali in 8 minut pred koncem izenačili. Ko sem se že hotel sprijazniti z remijem, me je demantiral Julien in nam v 94 minuti zagotovil pomembne 3 točke.



Naporna tekma nas je čakala tudi na domačem terenu proti Olimpiku. Povedli smo po golu Torlaka in nato v drugem polčasu zmago potrdili še z dvema goloma. Sledilo je gostovanje pri Rudarju. Domači so povedli, a smo jim v drugem polčasu pripravili preobrat. Na koncu smo lahko zadovoljni z izkupičkom napadalcev, malo manj pa z obrambo. Naslednjo kolo smo odigrali prav tako v gosteh in prav tako proti Rudarju, le da drugemu. Na tej tekmi je blestel Rekish, ki je dosegel hattrick. Sledila je domača tekma proti Zrinjskemu, ki je celo povedel, a na koncu prejel 4 gole in zmaga je zasluženo ostala doma. Na gostovanju pri Travniku smo z nekoliko slabšo igro zmagali že osmič zapored v ligi. Tako smo po 24 krogih imeli 58 točk, 11 več od najbližjega zasledovalca Boraca. Naslednje gostovanje pri Gradini smo čisto odpovedali in z izjemno slabo igro po polčasu zaostajali 2-1. Med polčasom sem bil besen. Tudi drugi polčas ni bil čisto nič drugačen. Sicer smo uspeli izenačiti, a smo prejeli 2 gola. Domači so zasluženo prekinili naš niz neporaženosti.



Sledil je derbi proti Boracu na našem terenu. Z zmago bi se čisto približali naslovu. V vodstvu nas je v prvem polčasu popeljal Rekish. Vodstvo smo nato povečali v drugem polčasu, ko je zadel Julien. Kljub temu se gostje niso predali in v sodnikovem podaljšku izid znižali, kar pa je bilo tudi vse. Tako smo imeli 4 kroge pred koncem sedaj 9 točk prednosti pred Čelikom in naslov lahko potrdimo že v naslednjem krogu. Ponovno smo igrali doma. Pomerili smo se z GOSK-om in zavedali smo se, da zmaga prinaša naslov. V ekipo se je po poškodbi vrnil Hadžić. Prvi polčas je bil dolgočasen. Nismo videli golov. V nadaljevanju smo pritiskali, kar se nam je obrestovalo v 73 minuti, ko je zadel Blatnjak in nam tako prinesel drugi zaporedni naslov. 3 kroge pred koncem smo tako izpolnili cilj. Bil sem presrečen in ponosen na igralce. Čakala nas je še tretja zaporedna in hkrati zadnja domača tekma v sezoni. Igrali smo proti Zvijezdi, ki je bila na 5.mestu in se je borila za vstop v Evropo. Od domačega terena smo se poslovili z zanesljivo zmago. Do konca sezone smo imeli še dve tekmi in dva gostovanja. Prvo je bilo pri Slogi, kjer smo do zmage prišli brez večjih težav. Večje težave smo potem imeli ob odhodu iz stadiona, saj so nas napadli domači navijači, ki so bili besni. Zakaj? Zato, ker smo jih z zmago poslali v drugo ligo. Zadnjo tekmo sezone smo odigrali pri Slaviji. Igralcem sem pred tekmo rekel, naj danes samo uživajo. To je bilo vse, kar sem zahteval od njih. Zmagali smo 1-0 in tako uspešno zaključili z sezono.

Slika

Nekaj statistike: Obiskanost tekem, Najboljši strelci, Najboljši asistenti, Povprečna ocena igralca, Igralec tekme, Igralec sezone, Mladi igralec sezone, Trener leta, Ekipa leta,
Končna statistika igralcev Sarajeva

Pokal:

Slika

Prvo polfinalno tekmo proti Radniku smo odigrali na domačem terenu. Prvi polčas smo odigrali pod našimi zmožnosti. V drugem polčasu so se nasprotniki le zlomili in mi smo jim zabili dva gola in si tako odprli vrata finala. Čakala nas je še povratna tekma, ki bi morala biti zgolj formalnost. Hitro smo povedli z 2-0 in smo že mislili, da smo naprej. Domači so nato v dveh minutah izid poravnali. V drugem polčasu smo spremljali pravo goliado. Končni rezultat je bil 6-3 za nas. Ima pa tekma tudi slabo vest. Poškodoval se mi je Hadžić, ki bo manjkal 4 tedne. V finalu se bomo pomerili z Željezničarjem. Prva tekma se je odigrala na našem terenu. Več kot 28 tisoč gledalcev je videlo napeto tekmo in našo zmago 2-0. Prvi gol smo dosegli še v prvem polčasu, končni izid pa je iz prostega strela postavil Blatnjak. Kljub lepi prednosti nas je čakal še pekel na Grbavici. Pred tekmo sem igralcem rekel, da želim trofejo. Edino ta mi še manjka v Bosni. Domači so začeli zelo napadalno in na krilih polnega stadiona oblegali naša vrata. Nato smo mi začeli igrati svojo igro in prevzeli primat na igrišču. V prvem polčasu nismo videli gola. Drugi polčas je prinesel enako zgodbo kot prvi. Mi smo igrali svojo igro in nismo niti za trenutek ogrozili našega zmagoslavja. V 83 minuti so domači znižali in čakala nas je napeta končnica. In ko je sodnik zapiskal konec tekme, smo začeli slaviti. Končno sem osvojil tudi pokal. Kljub porazu sem bil zadovoljen z predstavo in navdušen nad atmosfero na stadionu.



Za konec pa še nekaj novic. Že pred časom so mi v klubu obljubili, da bodo izboljšali trening pogoje in pogoje za mlade. Sedaj pa so besede postale dejanja in v 4 mesecih dobi klub izboljšane pogoje, kar nas bo stalo 4.200.000€. Prav tako so se odločili za ogrevanje travnate površine, kar nas bo stalo 1.200.000€. Delo bo končano v 2 mesecih. Bosanska liga je Evropski lestvici pridobila 11 mest in je sedaj 63. FK Sarajevo je z izjemno evropsko sezono na Evropski klubski lestvici pridobil kar 202 mesti in je sedaj na 139 mestu.


Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#17

Odgovor Napisal/-a Smile » 24. Jul 2013 16:12

Ker v petek odhajam na dopust, nekaj časa ne bo novega nadaljevanja. Dodal sem tudi SS. Najdete jih tam, kjer opazite krepko in podčrtano besedo, kar ste gotovo že opazili in mi tega nebi bilo potrebno napisati :D če kdo želi kakšen SS, naj pove. :D

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#18

Odgovor Napisal/-a Smile » 04. Avg 2013 00:51

Slika

Pred pripravami na novo sezono, mojo tretjo v Sarajevu, so mi iz kluba sporočili, da imam na voljo za prestope 5.090.000€ in 40.750€ prostora za plače. Priznam, bil sem prav presenečen, ko sem izvedel to novico. Nato so mi tudi povedali, kakšne cilje so mi postavili v sezono 2014/2015. Hočejo ponovno osvojitev državnega prvenstva, finale pokala in 3. krog kvalifikacij Lige prvakov. Visoka pričakovanja, a jih lahko izpolnimo. Prav tako smo se povezali z dvema kluboma, Ruskim Zenitom in Senecom iz Slovaške.

Prestopni rok:

Slika

V tem prestopnem roku smo za več kot 2 milijona pripeljali 4 igralce. Abdelkrima Moallo, Julia, Ji Dong-Wona in Slavka Brekala. Prodali smo Popovića, nekaj mladih pa posodili drugim klubom, kjer bodo dobili prepotrebne minute za razvoj.

Prijateljske tekme:

Slika

Liga prvakov:

Slika

Žreb nam je za uvod namenil gruzijskega prvaka Gestaponija. Prvo tekmo v gosteh smo odigrali brez našega najboljšega strelca zadnjih dveh sezon Hadžića in zmagali z minimalno razliko, čeprav smo si zaslužili zmago z višjo razliko. Na povratni tekmi smo goste v drugem polčasu povsem povozili in zasluženo napredovali. Tako smo že izpolnili cilj pred sezono. V naslednjem krogu smo se pomerili z Litexom. Prvo tekmo smo ponovno odigrali v gosteh. Na čelu fenomenalnega Zajca smo slavili z 5-1. Lahko rečem, da samo 5-1, saj bi razlika lahko bil tudi precej višja. Videti je bilo, da bo povratna tekma samo formalnost. In ko smo v prvem polčasu zadeli, smo tako dokončno potrdili napredovanje. Do konca tekme se rezultat ni več spremenil in tako bomo ponovno igrali v enem izmed skupinskem delu tekmovanja. Je pa tudi ena slaba novica. Ta je, da se nam je poškodoval novinec Moalla, ki bo manjkal 3 mesece.



Zadnja ovira pred ligo prvakov je škotski Celtic. Težka, velika ovira. Prvo tekmo bomo odigrali na Škotskem, povratno pa doma. Vsi smo se zavedali, da so Škoti veliki favoriti in da na domačem terenu igrajo na krilih izjemnih navijačev. Pred tekmo sem igralcem rekel, da igrajo svojo igro. In so jo. Prvi polčas smo bili povsem enakovredni domačinom, a smo nato v nadaljevanju popustili in Celtic je zmagal 2-0. Bil sem razočaran, saj smo si zaslužili vsaj gol. Ampak dobro, sedaj se moramo pripraviti za povratno srečanje. Čaka jih peklensko vzdušje. Polni stadion. Začeli smo zelo obetavno in že v 4 minuti povedli. Takšnega začetka si nisem predstavljal. A v 34 minuti so gostje zadeli iz prve priložnosti in nas zelo oddaljili od Lige prvakov. Ob koncu polčasa smo ponovno prišli v vodstvo, a smo sedaj za napredovanje potrebovali še 2 gola. V drugem polčasu smo šli na vse ali nič in prejeli gol, ki nas je dokončno poslal v Evropsko ligo. Tekma se je končala z 2-2. Prejeli smo aplavz navijačev, saj smo se borili, a Celtic je pač premočan za nas. Sedaj bomo torej igrali v Evropski ligi. To je tudi vsekakor veliki uspeh za naš klub. Pristali smo v skupini F, kjer se bomo pomerili z Tottenhamom, RB Slazburgom in Granado. Dokaj ugoden žreb in verjamem, da se lahko borimo na napredovanje. Mi smo Sarajevo.



Bosanska liga:

Slika

Sezono smo začeli na domačem terenu proti Gradini. In na krilih fenomenalnega Rekisha že po polčasu vodili 4-0. Vse gole je dal prav on. V drugem polčasu smo zadeli še enkrat in zasluženo slavili visoko zmago. Tekma v drugem krogu proti Travniku je bila moja 100 na klopi Sarajeva. Želel sem si zmago, a na koncu smo komaj osvojili točko. Sedaj imam 66 zmag, 17 remijev in 17 porazov. Mislim, da je tole kar dobra statistika, ki bi lahko bila celo boljša. Naslednje kolo smo doma gostili Slavijo in že po 20 minutah vodili z 2-0. Mislil sem, da jih bomo povsem razbili, a na koncu smo prejeli celo gol in zmagali komaj 2-1. Sledilo je gostovanje pri Širokem, pri katerem smo se ponovno morali zadovoljiti samo z točko. V naslednjem krogu smo se ponovno odpravili na gostovanje, tokrat k Rudarju. Prvič se je med strelce vpisal mladi Julio, od katerega veliko pričakujem v prihodnosti. Do konca smo zadeli še trikrat in povsem zasluženo slavili visoko zmago.

Slika

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#19

Odgovor Napisal/-a Smile » 04. Avg 2013 00:52

Evo, po dolgem času novo nadaljevanje. Bil sem na morju in ko sem se vrnil domov, preprosto nisem imel volje do igre :D upam, da bom sedaj pisal bolj redno, čeprav imam službo in nekaj drugih obveznosti. Želim vam prijetno branje!

Smile
Prispevkov: 361
Pridružen: 26. Dec 2011 15:07
Klub: Maribor
Kraj: Mlače

Re: [FM 2013] FK Sarajevo - Smile [zgo/kom]

#20

Odgovor Napisal/-a Smile » 06. Avg 2013 15:15

Slika

Evropska liga:

Slika

Prvo tekmo smo odigrali v Salzburgu proti Red Bullu. Čez celotno tekmo smo bili povsem enakovredni domačinom, če ne celo za odtenek boljši. A nas je pokopala ena napaka v obrambi in ostali smo brez točke, ki smo si jo nedvomno zaslužili. Sledila je domača tekma proti Tottenhamu. Gostje so v prvem polčasu povedli, a smo mi na krilih polnega stadiona izenačili. Videti je bilo, da je Angleže ta gol samo podžgal. V nadaljevanju so pokazali svojo kvaliteto in nam v 8 minutah zabili 3 gole. Na koncu smo izgubili 1-5. Čeprav je Tottenham nekaj razredov pred nami, je bila to sramotna predstava. Tako se pred domačimi gledalci ne igra. Popravni izpit smo imeli že v naslednjem krogu, ko smo doma gostili špansko Granado. Povedli smo, a so gostje izenačili. Nato smo spet povedli, a so gostje kmalu spet povedli. Na koncu smo trepetali celo za točko. Uspelo nam je. Prva točka. Globoko v sebi sem morda upal na zmago, a moramo biti zadovoljni že s tem. Z istim nasprotnikom smo se pomerili v naslednjem krogu, a tokrat na njihovem terenu. V prvem polčasu smo se odlično kosali z domačimi, a gola ni bilo na nobeni strani. V nadaljevanju pa je do izraza prišla njihova kvaliteta in v 12 minutah so nam zabili 3 gole. Do častnega gola smo prišli po zaslugi Rekisha. S tem porazom smo tudi uradno izpadli in boja za napredovanje.



Čakale sta nas še dve tekmi. V 5.krogu smo odigrali zadnjo domačo tekmo. Pomerili smo se z RB Salzburgom, ki nas je na prvi tekmi srečno premagal. Čeprav tekma za nas ni več odločala o ničemer, smo si želeli zmago. Prvi polčas smo dobili po golu Todoroviča. Goste smo čisto nadigrali in lahko so zadovoljni, da zaostajajo samo za en gol. V 49 minuti smo vodstvo podvojili, ko je zadel Zajc. Isti igralec je nato še ponovil vajo in zadel še enkrat in tako postavil končni rezultat. Lepa, visoka zmaga za slovo od domačih navijačev. Čakalo nas je še eno gostovanje v Londonu. Ponovno nam je največ težav povzročal Aubameyang, ki je zabil oba gola. Na koncu smo tudi mi po zaslugi Zlatkovića prišli do častnega gola. Sedaj smo zaključili z Evropo in osredotočili se bomo samo na domača tekmovanja. Z malce več sreče bi se do konca borili za napredovanje, a se zavedamo, da smo v primerjavi z ostalimi tremi klubi v skupini daleč najmanjši. Postavili smo si nekakšne temelje za naprej in ni vraga, da nebi nekega dne prišli v izločilne boje.

Slika

Liga:

Slika

V 6.krogu smo doma gostili zadnje uvrščeni Olimpik, ki do tedaj še ni osvojil nobene točke. In tako je ostalo tudi po tej tekmi, saj smo kljub odporu žilavih gostov slavili z 2-0. V naslednjem krogu smo doma gostili večnega rivala Željezničarja. To je bila že naša 3 tekma v štirih dneh. V prvem polčasu se mreži nista zatresli. V nadaljevanju smo mi še bolj pritisnili in dvakrat poslali žogo za hrbet gostujočega vratarja. Povsem zasluženo smo slavili, morda še z nekoliko premajhno razliko. Tudi naslednje kolo nas je čakala težka tekma. Tokrat gostovanje v Banja luki. Začeli smo slabo in domači so iz prvega napada zadeli. Do konca polčasa smo izenačili. V nadaljevanju smo ostali brez Tadejevića, ki je prejel 2 rumeni karton. Kljub igralcu manj se nismo ustavili in Zajc nam je z svojim drugim golom na tekmi prinesel novo vodstvo. A domači se niso dali in so do konca tekme uspeli izenačiti in na koncu sem se moral zadovoljiti z točko. Tudi v naslednjem krogu smo igrali v gosteh, tokrat proti GOSKU. In začeli odlično, saj smo kmalu povedli z 2-0. A kaj ko so domači do polčasa izenačili iz 2 strelov v okvir! In zgodba se je nadaljevala v drugem polčasu. Domači so že takoj na začetku povedli in ni mi preostalo drugega, kot da naredim par zamenjav. Igral sem z 3 napadalci, kar se je obrestovalo šele v 85 minuti, ko je izenačil Hadžić.



Naslednje kolo smo doma gostili Zvijezdo in po dveh remijih zabeležili novo zmago. Z nekaj težavami smo zmagali z 2-0. Dvanajsti krog je prinesel derbi v Zenici. Pomerili smo se proti Čeliku. Do tistega kroga smo bili obojni izenačeni na prvem mestu z 22 točkami. Ker tekme v Zenici nikoli niso lahke, smo vedeli, da nas čaka težko delo. Prvi polčas smo dobili po zaslugi uspešno izvedene najstrožje kazni. Do konca tekme smo zadeli še dvakrat in v Sarajevo smo se vrnili z polnim izkupičkom. Tudi v naslednjem krogu smo igrali v gosteh. Tokrat proti Slobodi, kjer smo v napeti končnici obranili vodstvo in slavili 3-2. Po dveh krogih smo se vrnili na domač teren, kjer smo pričakali Zrinjski. Gostje so povedli, a smo mi po zaslugi Hadžića hitro izenačili. Še pred koncem polčasa so gostje ponovno prišli v vodstvo. In tako kot njihovo prvo vodstvo tudi to ni trajalo dolgo, ko je po napaki njihove obrambe zadel kdo drug kot Hadžić. V drugem polčasu se rezultat več ni spremenil in ostalo je pri delitvi točk. Nisem bil zadovoljen z predstavo, kar sem jim tudi povedal.



Tudi naslednji krog smo igrali na domačem terenu. Pomerili smo se z Radnikom in do točke prišli komaj v 92 minuti! Po dveh zaporednih domačih tekmah smo se odpravili v goste, kjer smo se pomerili proti Slobodi. In po dveh remijih je končno napočil čas za zmago. Brez kakršnih koli večjih težav smo slavili z 4-1. Tudi naslednje kolo smo igrali na tujem terenu, kjer so nas pričakali igralci Gradine. Njihovo mrežo smo načeli že v 1minuti, ko je zadel mladi Julio. Domači so nato pritisnili in naredili preobrat. Kljub zaostanku smo mi še bolj napadali in še pred koncem polčasa ponovno prevzeli vodstvo. V drugem polčasu je Blatnjak iz prostega strela postavil končni rezultat in v Sarajevo smo se vrnili z vsemi točkami. Zadnje kolo smo odigrali pred domačimi gledalci. Gostili smo Travnik in srečno zmagali z 3-2.

Slika

Pokal:

Slika

Prvi krog nam je namenil gostovanje pri amaterskem klubu Krajini. Tekma je bila odigrana dan po tekmi v Avstriji! In ker nas je čez 2 dni čakal že derbi, sem se odločil, da spočijem igralce in na igrišče pošlem rezervno postavo. Vsi igralci so upravičili moje zaupanje in povsem razbili domačine. Zmaga z 7-0 je bila tudi moja najvišja na klopi Sarajeva. V 2. krogu nas je čakala ekipa Sloge. Prva tekma je bila odigrana na njihovem terenu. Pričakoval sem zmago, a nikakor tako visoko kot v prvem krogu. Zmaga 3-0 nam je že zagotovila napredovanje, čeprav nas je čakala še povratna tekma na našem terenu. Že v prvem polčasu smo jim zabili tri gole in tako dokončno potrdili napredovanje. V nadaljevanju smo spremljali zanimivo in napadalno predstavo. Končni rezultat je bil 6-2 za nas.



Žreb četrtfinala nam je namenil Travnik. Prva tekma se bo igrala na njihovem terenu. Domači so hitro povedli, a je pri nas na sceno stopil mladi Brazilec Julio in v razmaku 3 minut naredil popolni preobrat. V 31 minuti je na sceno stopil naš vratar in ubranil najstrožjo kazen. Tudi v nadaljevanju je bila zgodba enaka. Domači so prvi zadeli in izenačili, a smo mi v zaključku tekme zabili 2 gola in slavili z 4-2. Tako smo imeli pred povratno tekmo lepo prednost, katere nismo želeli izpustiti iz rok. Ko smo zadeli že v 2 minuti, sem vedel, da smo že naprej. Do konca polčasa smo zadeli še enkrat. Ponovno je zadel Won, ki sem mu ponudil priložnost pred Juliem in Hadžićem. Ker do sedaj nisem bil ravno zadovoljen z njim, me je tokrat navdušil. V nadaljevanju se rezultat več ni spremenil in z skupnim izidom 6-2 smo se uvrstili v polfinale pokala, kjer se bomo pomerili z Slobodo. Prva tekma bo odigrana na našem terenu.



Statistika vseh igralcev

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brskajo: 0 registriranih uporabnikov in 6 gostov