Slovenski nogometni portal

Saga o obnovi bežigrajskega stadiona bo očitno končno dobila epilog.
Na seji izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so bili člani seznanjeni, da bo prihodnje leto iz državnega proračuna za šport predvidoma na voljo 22,4 milijona evrov in da naj bi se dela na stadionu za Bežigradom pričela že v prvi polovici naslednjega leta. Obravnavali so tudi gradiva za skupščino, ki bo 16. decembra letos.

Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je že uvodoma obvestil člane IO, da se po desetletju in pol zaključujejo postopki za obnovo oziroma novogradnjo na mestu zdajšnjega stadiona za Bežigradom v Ljubljani, ki nosi podpis arhitekta Jožeta Plečnika. "Trenutno se zaključujejo postopki za pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja, ki naj bi bilo izdano v prvih dveh mesecih naslednjega leta, kar pomeni, da bi se lahko potem že začelo delati na tem dolgo zanemarjenem športnem objektu v središču prestolnice," je napovedal Gabrovec.

IO OKS je septembra letos za tri leta podaljšal veljavnost družbene pogodbe Bežigrajski športni park. OKS je namreč delni lastnik parcel ob Plečnikovem stadionu za Bežigradom, ki žalostno propada. Večinski lastnik, podjetnik Joc Pečečnik, ga doslej ni mogel obnoviti po načrtih zaradi nasprotovanja dela stanovalcev v blokih ob njem.

Tretja družbenica pogodbena partnerica je Mestna občina Ljubljana. Pečečnik je medtem tudi povečal svoj finančni vložek in tako ima OKS zdaj namesto 13- sedemodstotni delež. Ta delež bo po dograditvi bežigrajskega športnega centra pretvorjen v poslovne prostore OKS; ta je od ustanovitve naprej le podnajemnik.

Direktorica direktorata za šport Poljanka Pavletič Samardžija je predstavila predvidena sredstva za šport iz državnega proračuna za naslednje leto, ko bo na voljo 22,4 milijona evrov, kar je približno dva milijona več kot lani. IO OKS je dal pozitivno mnenje, vendar z zahtevo, da se čim prej pride do zneskov, ki so bili pred leti, pred finančno krizo, za šport že na voljo.

"To je še vedno malo, to je jasno, a kazalo je še slabše. Prvi predlog je bil pravi šok za nas na ministrstvu, saj so bile pokrite le zakonske obveznosti, le 2,5 odstotka pa je bilo za preostale dejavnosti. V dodatnih postopkih nam je uspelo zvišati sredstva," je pojasnila Pavletič Samardžija.