Top dneva – četrtič: Brazilski dan

Da torek ne bo ravno evropski dan na evropskem prvenstvu, je bilo jasno vsakomur, ki Kazahstan in Azerbajdžan, kljub temu da nastopata na tekmovanjih Stare celine, pač ne jemlje kot evropski državi. Če dodamo še Rusijo, ki večino svojega ozemlja pokriva na azijski celini, je bil ta četrtfinalni dan res bolj azijsko obarvan. Pa v bistvu sploh ni bilo tako. Vsi v dvorani so namreč govorili o – Brazilcih.

Na prvi tekmi med Rusijo in Azerbajdžanom je na igrišču ob začetnem žvižgu stalo sedem Brazilcev, na drugi med Kazahstanom in Italijo šest. Od dvajsetih igralcev jih je bilo tako iz dežele sambe kar trinajst, dodatnih sedem jih sedelo na klopi. Mnenja ljudi na tribuni, ki so ob ne tako atraktivnih tekmah kot pretekli dan veliko več debatirali in razmišljali o možnih tekmecih v polfinalu, so bila v večini ista – evropska nogometna zveza bi morala ta trend kupovanja tujih igralcev preprečiti.

Eder Lima, Gustavo, Amadeu, Leo, Gabriel Lima in druščina sicer dvigajo kvaliteto evropskega futsala, hkrati pa po drugi strani zatirajo razvoj mladih Evropejcev in jim onemogočajo nastope v svojih reprezentančnih ekipah. A kot je trend v športu – kdor ima več pod palcem, si lahko privošči najboljše. Opremo, strokovnjake, pogoje za treniranje, igralce. Proračun nekaterih ekip v futsalu je tako visok, da si, če jim ne uspe vzgojiti svojih zvezd, kvaliteto enostavno kupijo.

Brez Brazilcev, to si upam trditi, bi omenjene štiri ekipe imele enormne težave, da bi se prebile do četrtfinala. Pot do napredovanja ali celo do uvrstitve na prvenstvo bi se odprla drugim, reprezentancam, ki gojijo svoje igralce in jih črpajo iz svojega bazena. Reprezentancam, ki nimajo denarja in k sreči niti volje, da bi uvažali tujce. Postavlja se le vprašanje, ali ima iste cilje tudi evropska krovna nogometna organizacija.

Avtorica: P. B.