Šport v fitnesu ali v naravi?

Z začetkom koledarske pomladi in večjim številom toplejših dni se vedno več priložnosti za ukvarjanje s športno dejavnostjo odpira tudi na zunanjih športnih površinah ali v naravi. Športni rekreativci in ljubitelji sončnega vremena bodo svojo najljubšo gibalno aktivnost lahko zopet izvajali zunaj. Gibanje na svežem zraku je zlasti v trenutnih razmerah izjemnega pomena, saj na ta način skrbimo za odpornost in sprostitev, hkrati pa lahko s telesno dejavnostjo nadaljujejo tudi posamezniki, ki jim je bila zaradi nekaterih omejitev v športnih centrih odvzeta ali zmanjšana možnost za gibanje v notranjih prostorih.

Rešitev za raznoliko in hkrati učinkovito telesno dejavnost zunaj organiziranih in opremljenih športnih centrov so bolj ali manj strukturirane naravne oblike gibanja, s katerimi lahko vzdržujemo ali morda izboljšamo nekatere gibalne sposobnosti. Zavedati se namreč moramo, da so vsa gibanja telesa, ki jih izvajamo npr. v fitnes centrih, del naravnih oblik gibanja, ki jih lahko v določeni meri nadomestimo tudi v naravi.

Naravne oblike gibanja, med katere sodijo lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja, nestrukturirano sicer izvajamo že v vsakdanjem življenju. Za potrebe vsakodnevnih aktivnosti smo takšna elementarna gibanja razvili do stopnje, ki nam omogočajo uspešno izvedbo zadanih nalog, kot so npr. hoja v službo, dvig in nošenje nakupovalne vreče ali plezanje po lestvi. Naravne oblike gibanja lahko načrtno uporabimo tudi za razvoj nekaterih gibalnih sposobnosti, pridobivanje oziroma utrjevanje gibalnih znanj ali zgolj kot dodatno sprostitev tako v notranjih prostorih kot v naravi.

Med naravne oblike gibanja natančneje uvrščamo plazenja, lazenja, hojo, tek, plezanja, skoke, prijeme, mete, lovljenja, udarce, potiskanja, vlečenja, dviganja ter nošenja. Omenjene aktivnosti so na prvi pogled povsem preproste, z ustrezno progresijo v smislu intenzivnosti in trajanja pa jih lahko uporabimo v ogrevanju ali kot glavni del športne dejavnosti.

S strukturiranim izvajanjem zgoraj omenjenih oblik motoričnega izražanja lahko, poleg naštetih pozitivnih učinkov, poskrbimo tudi za spremembo gibalnega udejstvovanja. Tako lahko pri tekaškem treningu v naravi poiščemo večji kamen in ga s pravilno tehniko večkrat dvignemo ali nosimo okrog, pri sprehodu preskakujemo različno visoke in globoke ovire in se s plazenjem oziroma lazenjem umikamo visečim vejam ali poskušamo z metanjem kamna z eno in drugo roko ustvariti čim več odbojev od vodne gladine oziroma ga vreči čim dlje.

Z opisanimi primeri poskrbimo za popestritev športne dejavnosti v naravi, hkrati pa lahko z njimi dosežemo tudi podobne učinke na nekatere gibalne sposobnosti, kot bi jih dosegli v notranjih prostorih. Naj bodo takšne aktivnosti dobra alternativa za težje dostopne športne centre in dodatek oziroma priprava za lažje napredovanje ob vrnitvi na stare tirnice in neomejen obisk športnih centrov, kjer lahko v končni fazi dosežemo največji napredek motoričnih sposobnosti.