Najboljša dieta za zdrav življenjski slog!

Ljudje se vsakodnevno srečujemo z opozarjanjem na pomembnost zdravega življenjskega sloga, ki poleg gibalne dejavnosti in odpovedovanja škodljivim navadam vključuje tudi zdravo prehrano. Po eni strani se pojem zdrava prehrana lahko komu zdi precej zapleten, zlasti z vidika razmisleka o prednostih in slabostih živil, ki sestavljajo posamezen obrok, po drugi strani pa lahko o zdravi prehrani govorimo brez kompliciranja in z veliko mero »zdrave kmečke pameti«.

V nadaljevanju se bom dotaknil predvsem večinskega dela populacije, ki se s športom ukvarja na rekreativni bazi ali pa se šele spoznava z idejo o zdravem načinu življenja, ki zajema tudi zdravo prehranjevanje. Izključil bom torej vrhunske športnike, ki za optimalno predstavo in predvsem boljšo regeneracijo poleg zdrave prehrane uživajo tudi nekatere prehranske dodatke ter ljudi z nekaterimi prirojenimi boleznimi, zaradi katerih se morajo držati striktnih diet.

Zdrav razum naj bi nam pri načrtovanju jedilnika še posebej pomagal pri raznolikosti in količini vnesene hrane. Za zdrav vnos hranil večina ljudi potrebuje celovito paleto različnih živil, ki jih lahko najdemo le v raznovrstni prehrani tako živalskega kot rastlinskega izvora.

Raznolika živalska prehrana telo oskrbuje z esencialnimi aminokislinami, maščobnimi kislinami ter nekaterimi vitamini, rastlinska prehrana pa z makrohranili (npr. škrobna živila, sladkorji) ter mikrohranili (npr. vitamini in minerali). V vsakdanjem jedilniku bi se naj torej znašla zdrava kombinacija različnih hranil, ki pa morajo količinsko ostajati v mejah normale – odvisno od porabe kilokalorij (kcal). Priporočljivo je, da se na krožniku vsak dan znajdejo ogljikovi hidrati (55 % dnevnega energijskega vnosa – približno 250-350 g), maščobe – predvsem esencialne: omega 3 in omega 6 maščobne kisline (do 30 % dnevnega energijskega vnosa), beljakovine (10-20 % dnevnega energijskega vnosa – približno 0,8 g/kilogram telesne teže), sadje in zelenjava (za potreben vnos vitaminov) ter ustrezna količina tekočine (približno 2,5 litra – h kateri se šteje količina iz hrane in pijače).

Najbolje je, da se držimo v okviru normalnih vrednosti in da ne zahajamo v ekstreme. Hujšanje je za telo lahko prav tako velik stres kot prekomerno prehranjevanje, zato so skrajnosti z različnimi dietami ali s prevelikimi vnosom hrane vse prej kot zdrave.

Modne muhe kvazistrokovnjakov o različnih dietah, ki se velikokrat prodajajo pod zavajajočimi strokovnimi dejstvi, lahko posamezniku na dolgi rok le škodujejo, še posebej, če se o dieti ne posvetujejo s svojim zdravnikom in telesu na lastno pest odvzamejo vir hranil. Seveda so nekatera opuščanja slabih prehranjevalnih navad (velika količina sladkih ali gaziranih pijač, velika količina hitre prehrane itn.) zdravju telesa zelo dobrodošle, menim pa, da s poslušanjem lastnega telesa ter razuma v kombinaciji s telesno dejavnostjo organizmu nudimo najboljše pogoje za dobro delovanje. Ob upoštevanju nekaterih smernic o zdravem načinu življenja si tako še vedno lahko kdaj pa kdaj privoščimo hamburger z ocvrtim krompirčkom ali pa najljubšo sladico, važno je le, da z ničemer ne pretiravamo!

Zavedati se je treba, da je najboljša prehrana za vsakega posameznika zelo različna in odvisna predvsem od genetike, osebnosti in življenjskega sloga, vsekakor pa pri večini telo za zdrav razvoj in delovanje potrebuje veliko hranil, ki jih najdemo v kvalitetni – torej raznovrstni živalski in rastlinski obliki.

Najboljša dieta za zdrav življenjski slog je zdrav razum!