KOLUMNA: Osem novih kozlov

Ko je Leo Štulac, trenutni kapetan FC Kopra, pred tekmo proti Olimpiji pogledal levo in desno po slačilnici, je zagotovo pomislil, da je zamenjal klub. Vendar ni – zamenjal se je klub. Po besedah njihovega novega športnega direktorja Dušana Petkovića, toliko pozimi ni trgovala še nobena druga ekipa na svetu. Da, slovenska liga letos ruši rekorde tudi v tem smislu. Ko je v klub prišel Boris Popovič, se je odločil zamenjati vse po spisku – funkcionarje, način igre in tudi klubski grb. Ta je sedaj veliko bolj po njegovem okusu – odločen, agresiven. In kozel, ki nas napada iz grba, naj bi simboliziral novo, bolj ofenzivno igro, ki jo je, roko na srce, FC Koper uspešno demonstriral že na prvi prvenstveni tekmi. Čeprav rezultatsko še ni bil uspešen, je v sistemu 4-4-2 z organiziranostjo, željo in tudi odločnostjo do prvega prejetega gola močno pretil Olimpiji. Med tistimi, ki so igrali, je trener Slavko Matić ob Kristijanu Kahlini, Janu Andrejašiču, Hysenu Memolli, Leu Štulcu, Jaki Štromajerju in Antoniju Paviću, v igri poslal osem novih. Ki so vsaj v začetku tekme izgledali kot kozel na grbu. Spodaj sem jih razvrstil od navdušujočega proti nečastnemu.

CESAR JOEL VALENCIA CASTILLO (levo krilo) – NAVDUŠUJOČ
Kako prav je imel urednik SNPortala Peter Dominko, ko je že v Ofsajdu #21 govoril, da bi „mali Ekvadorec“ lahko predstavljal poživitev lige. Sedaj ni dvoma, da bo, oziroma saj že je! Igri Kopra je dajal kisik. Igral je racionalno in navdahnjeno hkrati, kar je ubijalska kombinacija. Igra Kopra bo odslej zagotovo slonela na njem. Ker ga bodo morali nasprotniki podvajati, se bo prostor pojavil nekje drugje. Njegova hitrost, prodornost in občutek za podajo so na nivoju, ki bo gledalce na slovenskih stadionih spomnila na torkove in sredine večerne termine pred ekrani. Očitamo mu lahko le nekaj zamujanja pri prevzemanju v obrambi, kot recimo v primeru drugega gola Olimpije.

TONI DATKOVIĆ (levi štoper) – PREZENTEN
Nosilec obrambe – zanesljiv, borben in čvrst. Spominja na najboljše italijanske branilce iz preteklega desetletja in daje občutek, da bi se znašel prav v vsakem klubu. Povrhu še levičar, zato še vedno ni jasno, kaj je šlo narobe pri njegovem prestopu v Maribor.  V prvem pomladanskem, skupno triindvajsetem kolu, je pokazal veliko več od mariborskega levega štoperja – Rodriga Defendija. Za popolno stabilizacijo koprske obrambe zdaj potrebuje le še pravega partnerja na njegovi desni.

MARIN JURINA (desno krilo in osrednji vezni) – REPREZENTATIVEN
Lahko bi postal simbol novega Kopra. Napadalno orientiran, drzen, samozavesten in tudi discipliniran. Opravil je tudi veliko nevidnega dela, zavoljo katerega mu je zmanjkalo za nekaj več v napadu. Celotno srečanje je odigral konstantno in na nivoju celotne ekipe. Njegova igra je predstavljala največje pozitivno presenečenje, hkrati pa nas je zavedla tudi njegova vloga v moštvu – bil je precej bolj defenziven kot smo lahko pričakovali.

ZLATAN MUSLIMOVIĆ (napadalec) – ČVRST
Ko nasprotnik pritisne na zadnjo linijo, morajo branilci le dvigniti glavo in ga zadeti. V najslabšem primeru bo iztržil “avt”. Zlata vreden pivot s “filingom” bosanskega reprezentanta. Če bo nivo pripravljenosti še nekoliko dvignil, bi lahko postal eden ključnih igralcev ekipe.

JAKOV BILJAN (zadnji vezni) – MARLJIV
Kljub temu, da je bil do menjave skoraj neviden, ni razočaral, čeprav tudi navdušil ni. Odigral je to kar zna. In očitno mu bo Matić še pogosto zaupal opravljanje ”grdih nalog” pri razbijanju igre in kritju Štulčevega hrbta na sredini igrišča. Z njim v zaledju si lahko mladi kapetan Kopra privošči več njemu potrebnega napadalnega manevra. A za višji nivo igre v sredini, bo iz te pozicije v prihodnje moralo priti še kaj več.

DARNEL SITU (desni štoper) – NEORIENTIRAN
Član mladinskih francoskih selekcij, se je v karieri očitno močno izgubil, da je pristal… v Kopru. Slutiti je kakovost. Prevsem v ofenzivnih prodorih je spomnil na najboljša leta Fabijana Cipota. Vendar je zatajil pri svoji osnovni nalogi. Centralni branilec tekmo pokvari samo z eno samo napako. Situ jo je z dvema. Slabo se je postavil tako pri prvem kot pri drugem golu. Očitati mu je potrebno predvsem reakcijo pri prvem, kar je tudi odločilo tekmo.

RUBEN BELIMA (krilo) – NEOZEMLJEN
Tokrat ni bilo videti niti H od njegove hitrosti, s katero je Petković strašil, ko ga je napovedoval kot najhitrejšega igralca lige. Sploh ni izgledal kot člen ekipe. Potrebno je vzeti v zakup, da je prišel v igro šele v zadnji četrtini tekme, ko je raven igre vseh preostalih igralcev Kopra močno padla.

ALBERTO RIERA (?) – NEČASTEN
Takoj po vstopu bi lahko še mislili, da se samo skriva in da bo presenetil s kakšno potezo ali prodorom ob koncu tekme. Vendar ga potem več ni bilo moč najti, tudi če bi uporabili radar. Izgledal je, kot da ga je sram, da stoji na igrišču. Izogibal se je kameram in žogi. S takšnimi igrami in pripravljenostjo ne pomaga ne sebi, ne komurkoli drugemu. Komu na čast, Alberto?

Avtor: Rene Puhar
spremljajte me tudi na @RenePuhar

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva SNPortala.