FIFPro o mentalnih boleznih profesionalnih nogometašev

Svetovno združenje nogometnih sindikatov FIFPro je objavilo rezultate raziskave o “Psihičnih in mentalnih boleznih na področju profesionalnega nogometa”, ki jo je na svoji spletni strani povzel tudi Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije.

V mednarodni raziskavi, ki jo je vodil vodja medicinskega oddelka FIFPro, dr. Vincent Gouttebarge, je sodelovalo preko 300 bivših in aktivnih profesionalnih nogometašev iz Avstralije, Irske, Nizozemske, Nove Zelandije, Škotske in ZDA. Raziskava je zajemala naslednje elemente raziskovanja: stres, anksioznost, depresivnost, nizko samopodobo, slabe življenjske navade (kajenje, prekomerno uživanje alkohola, slabe prehranske navade,…). Podrobno pa so bili raziskani in izpostavljeni morebitni povzročitelji razvoja mentalnih bolezni, kot so več kot štiritedenska nezmožnost treniranja zaradi poškodbe, smrt v družini in odnos s soigralci ali trenerjem.

Kot so zapisali raziskovalci, je raziskava pokazala, da veliko število profesionalnih nogometašev v največji meri trpi za znaki depresije ali anksioznosti. Avtor raziskave, dr. Gouttebarge je poudaril, da klubi in ostali deležniki, ki so vpleteni v profesionalni nogomet, večino pozornosti posvečajo poškodbam fizične narave, vse premalo pa se osredotočajo na vzroke in posledice za pojavnost mentalnih bolezni, ki se na posameznikih kažejo kratkoročno ali dolgoročno. FIFPro prevzema pobudo, s katero želi spodbuditi in izobraziti nogometaše po vsem svetu, da bi ti čim bolj zgodaj prepoznali tovrstne oblike bolezni in se z njimi primerno soočili. V preteklosti je zaradi takšnih težav že nekaj nogometašev prehitro končalo svojo športno pot, nekateri med njimi pa so si zaradi omenjenih težav vzeli tudi življenje. Vsi se še dobro spominjamo smrti nemškega vratarja Roberta Enkeja izpred petih let.

Simptomi depresije in anksioznosti so med najbolj pogostimi pojavi mentalnih bolezni pri profesionalnih nogometaših. Kar 26 odstotkov aktivnih profesionalnih nogometašev, ki so sodelovali v raziskavi, trpi za znaki omenjenih bolezni, in kar 39 odstotkov med tistimi, ki so že zaključili aktivno športno pot. Ta podatek kaže na dejstvo, da je obdobje nogometaša po končani športni karieri, najbolj kritično za razvoj znakov mentalnih bolezni.