Česa bi se morali odrasli učiti od otrok?

V vsakdanjem življenju se mnogokrat znajdemo v situacijah, ko moramo s tal dvigniti najrazličnejše predmete. Bodisi ker so nam spolzeli iz rok ali jih želimo zgolj premakniti na drugo mesto. Pri vsakem pobiranju pa bi si morali za vzgled vzeti malčke.

Za varen razvoj mišic trupa, ki skrbijo za varnost hrbtenice in splošno stabilnost telesa, skrbijo že dojenčki. Njihov samostojni sed je dober primer pravilnega sedenja in položaja hrbtenice, ki zagotavlja ustrezno amortizacijo, torej v obliki črke »S«.  Poleg tega z lazenjem po vseh štirih okončinah razvijajo pomembne mišice trupa in okončin, ki jim kasneje omogočajo pokončno stojo in izvedbo prvih korakov. Kasneje, ko se že kot malčki podijo naokoli in raziskujejo svet okoli sebe, jih mnogokrat zanimajo tudi reči čisto pri tleh. Včasih si jih želijo le pogledati od bližje, spet drugič različne predmete morda pobrati. Zanimivo je, da vsako stvar, ki jo želijo dvigniti, ne glede na njeno težo, poberejo iz predhodnega počepa, brez ukrivljanja hrbtenice. Eden izmed razlogov za to je velikost in teža glave, ki v začetnih letih predstavlja veliko večji delež celotne velikosti telesa kot v odrasli dobi, in bi v primeru predklona malčka lahko prevagala naprej. Po drugi strani s takšnim načinom dvigovanja in obremenjevanja ščiti hrbtenico in jo, skupaj z mišicami okoli nje, razvija na povsem varen način.

Pri dvigovanju bremen poznamo različne tehnike, s katerimi skrbimo za varnost hrbtenice, in sicer: dvigovanje s počepom, pri katerem je glava vzravnana, ramena so potisnjena nazaj, hrbtenica je čim bolj v nevtralnem položaju, zadnjica je spuščena čim nižje, breme dvigujemo z nogami; dvigovanje, pri katerem so kolena rahlo upognjena, hrbtenica je v nevtralnem položaju (brez upognitve), pri dvigovanju nam pomagajo zadnjične mišice ter mišice zadnje lože; ter dvigovanje, ki je podobno slednjemu, vendar je ena noga dvignjena, prav tako pa moramo biti pozorni na nevtralen položaj hrbtenice ter rahlo pokrčeno stojno nogo.

Poleg značilnosti omenjenih tehnik je pri vsaki ključnega pomena tudi, da je breme ves čas dviga čim bližje telesu, saj s tem skrajšamo ročico in delovanje sil na hrbtenico. Takisto se moramo izogibati povsem iztegnjenim nogam, ki nam pri predklonu otežujejo rotacijo medenice v smeri naprej, hitrim in nihajočim gibom ter hkratni rotaciji in upogibanju pri težkih bremenih. Na degenerativne spremembe hrbtenice pa poleg nepravilnega dvigovanja težkih bremen negativno vpliva tudi dolgotrajno sedenje.

Zaradi varnosti hrbtenice in ugodnejšega življenja ob upoštevanju preventivnih nasvetov pri dvigovanju je včasih dobro, da z našimi malčki zamenjamo vloge in nas o življenjskih lekcijah, namesto mi njih, podučijo oni. Prav tako na tem mestu velja rek, da se učimo celo življenje, potrebno je najti le navdih in dobrega posredovalca znanja.