Častni predsednik NK Bravo: Pot kluba je fascinantna

NK Bravo je na svoji spletni strani objavil intervju s svojim ustanoviteljem in častnim predsednikom Darkom Martinom Klaričem. Pravi, da je športnik po duši in telesu ter da ga je šport v življenju ves čas spremljal, doživljal pa ga je v najrazličnejših vlogah.   

Zakaj je realnost tista stvar, ki je, kot pravite, rdeča nit vašega življenja?

Dobro se zavedam dejstva, da nikoli nisem imel zgolj enega samega cilja. V svojem življenju sem vedno ravnal po svoji vesti in iskal lastno pot do cilja. Kaj sem v resnici želel postati, niti ne znam dobro razložiti. Šele danes se zavedam, da na vseh področjih lahko najdem in spoznam ljudi, ki so boljši od mene. Rad prisluhnem modrejšim od mene, kot tudi tistim, ki šele pogumno začenjajo svojo življenjsko pot. Marsikaj me zanima in vesel sem, da sem imel v svojem življenju toliko različnih priložnosti.

Kakšen je vaš pogled na realnost in prihodnost NK Bravo?

Ta prihodnost ni več v mojih rokah, čeprav priznam, da imam tudi v vlogi častnega predsednika klub še vedno zelo rad. Zelo hudo bi mi bilo, če bi klub kdaj zašel v težave. Upanje mi daje spoznanje, da klub vodijo ljudje, katerih glavni cilj je filozofija samozadostnosti, torej tisto kar lahko Bravo ohrani v prihodnosti. Če pogledam na 15-letno pot kluba, je ta resnično fanscinanta in ekipa, ki deluje v strukturi kluba, je doslej opravila veliko delo. Šport je sestavljen iz vzponov in padcev, ključno pa bo realno prilagajanje razmeram. V Sloveniji je v nogometu propadlo že mnogo klubov, nekateri pa najdejo tudi pot, da se vrnejo med najboljše. Vse je odvisno od ljudi, ki to zmorejo. Pri NK Bravo gre za posebno zgodbo in svojstveno filozofijo, ki ljudem postaja všeč. V začetku so bile logične športne želje preboj med najboljše, danes pa je v ospredju boj za preživetje.

Vas je tega strah?

Pravzaprav niti malo ne. Zna se zgoditi, da NK Bravo lahko – tako kot tudi drugi klubi – zaide v težave in celo izpade iz Prve lige Telekom Slovenije. To je vedno teoretična in realna športna opcija. Sam pa trdno verjamem, da se to ne bo zgodilo. A tudi če bi se, to ne bi bil konec zgodbe. Vodilni in ključni ljudje v NK Bravo niso zaradi denarja. V klub so v glavnem prihajali ljudje, ki so iskali priložnost.

Njihov DNK jih povezuje in iz porazov se dobro učijo. Seveda so čustva pomemba, toda še pomembnejše je dobro delo in organiziranost. Ponosen sem na njih in na zgodbo, ki sem jo začel ter soustvarjal, sedaj pa jo drugi nadaljujejo.

Od kje vaše navdušenje za šport? Je bil kdo med vašimi predniki športnik?

Ne, niti najmanj ne. Moji starši so bili rojeni v Kostelu, na slovenski strani v zaselkih ob Kolpi. Njihovi predniki so bili tlačani in so branili grad še v časih turških napadov. V mojih genih se čuti kanček preživetvenega nagona, nikoli pa želje po osvajanju. Prej radovednost in želja po spoznavanju in odkrivanju novih poti. Ena prvih v športu in mladosti je bil avtomobilski šport, ki pa vsaj zame ni bila realna opcija. To sem našel najprej v novinarstvu, kasneje pa na področju organizacije športnih prireditev. Iz različnih pridobljenih izkušenj doma in v svetu sem pravočasno videl priložnost v podjetništvu. To je na kratkem to.

Pravijo, da ste človek, ki razmere v slovenskem nogometu najbolj poznate iz različnih zornih kotov. Štiri leta ste bili predsednik nadzornega sveta NZS, predsednik dveh klubov v različnih obdobjih in ste iz vseh zornih kotov spoznavali klubsko življenje. Kaj pogrešate v slovenskem nogometu?

Če bi imel to moč, bi tekmovalnost med klubi omejil zgolj na čas odigravanja medsebojnih tekem. Večino časa pa bi v skupnem interesu razvoja našega nogometa namenil medsebojnemu sodelovanju vseh nogometnih subjektov, ki ga je bistveno premalo. Ampak opažamo lahko, da je podobno ali še huje v politiki. Osebno se pridružujem mnenju, da napredek civilizacije ni odvisen zgolj od tekmovalnosti, temveč od medsebojnega sodelovanja. Obžalujem, da nekateri posamezniki tega ne razumejo.

Nedavno ste praznovali pomemben življenski jubilej. Decembra je minilo 30 let, ko ste v Celju prevzeli projekt NK Publikum. Kmalu bo 15 let od ustavitve NK Bravo. Kaj vam pomenijo vse te številke in kakšni so vaši načrti za naprej.

Nič posebnega in jih običajno osebno nikoli posebej ne praznujem. Raje kot o prehojeni poti, razmišljam o prihodnosti. Sam vidim, da lahko naredim več na področju povezovanja in ustvarjanju posameznih sinergij na zgolj določenem ožjem področju svojega delovanja.

V tej smeri se bom preizkusil pri razvoju manjšega turističnega projekta v Kostelu. Očitno imam rad vedno nove izzive in ne verjamem tistim, ki menijo, da je itak vse brez smisla. Zavedam se, da bom z novim projektom marsikoga presenetil, ampak vedno znova presenečam tudi samega sebe. Na vsa vprašanja pač nimam razumnih odgovorov. Morda pa se prav v tem dejstvu skriva moja pot, moj pogled in dejstvo, da se ne bojim problemov ter uživam, dokler jih lahko rešujem. Seveda pa ima vsaka pot tudi svoj začetek in konec. Zato ničesar ne obžalujem in se veselim vsake nove poti.