Brata Poplatnik: “S sodelovanjem sva močnejša!”

Foto: Miran Alijagić

Nogometaši kranjskega Triglava so drugo tretjino prvenstva pričeli z domačo zmago nad Krškim, ki je na Gorenjskem doživelo prvi poraz v sezoni. Kranjčani so se tako maščevali za poraz v uvodnem krogu prvenstva in tudi v peti domači tekmi kranjsko trdnjavo ohranili neporaženo. Moštvo trenerja Siniše Brkića, ki je ob šestih zmagah in remiju izgubila tri srečanja, se je po začetnih težavah privadilo na nove zahteve tekmovanja, velik delež pri zmagah pa imata tudi brata Poplatnik.

22-letni Matej, ki je Krčanom zabil dvakrat, je z devetimi zadetki prvi strelec prvenstva, pet let starejši Aleš pa je v nedeljo z drugim zadetkom v letošnji sezoni potrdil zmago Triglava. Nogometaša iz Dola pri Ljubljani sta v spremenjeni zasedbi kranjskega moštva, ki si želi ekspresne vrnitve med prvoligaše, gonilni sili uspehov, zmaga nad Krčani pa je bila ravno pravšnji razlog, da smo ju povabili pred naš mikrofon. V spodnjih vrsticah preverite, kaj sta nam zaupala.

Začnimo s splošnim vprašanjem. Kdo vaju je navdušil nad nogometom? Matej ste Vi morda sledili starejšemu bratu?
Matej: Sam sem v bistvu začel s tenisom, košarko in nogometom, se na koncu odločil za slednjega, saj izhajam iz nogometne družine. Tudi oče in dedek sta igrala nogomet, še posebej oče je bil zelo uspešen. Lahko pa rečem tudi, da me k temu navdušil tudi brat Aleš, saj sem z njim hodil na dodatne treninge, nogomet mi je s tem postajal čedalje bolj všeč, nakar sem ga izbral za profesionalni šport.
Aleš: Tudi sam sem pričel z več športi, ravno tako s tenisom, košarko in nogometom, vse v enem dnevu. Nato pa sem se tudi zaradi očeta odločil za nogomet, saj sem z njim že od mlajših let vselej treniral z njim. Z očetom skupaj treniramo še sedaj, vselej nama pomaga z nasveti, bil je vrhunski nogometaš in me je nekako usmeril v nogomet, ki ga imam najraje.

Glede na to, da sta brata, se odlično poznata. Kako bi opisala eden drugega?
Aleš: Precej časa preživiva skupaj. Imava v redu odnos, veliko časa posvetiva nogometu. Pravtako pa študirava tudi na istih fakultetah, zato sodelujeva tudi na tem področju. Kot starejši sem ravnokar oddal diplomsko delo, Mateju pa pomagam z nasveti, kako čim lažje priti čez študij. Družina veliko časa preživi skupaj, naj bi so to v nogometu ali pa nasploh na sprehodih.
Matej: Pri Alešu mi je najbolj všeč to, kar se je pokazalo tudi v nedeljo, ko je dosegel zadetek in se sprostil. Igral je dobro tekmo in se ni predal do konca, za kar mu lahko le čestitam, škoda le, da tega ne narediti večkrat. Tudi sam lahko rečem, da v prostem času veliko časa preživiva skupaj, se druživa ter kdaj odigrava kakšno partijo tenisa ali košarke. Veliko se pogovarjava o študiju, nogometu…

Pa se morda tekmovalnost na zelenici prenese tudi na vajin odnos izven igrišč?
Matej: Morda na igrišču le izgleda, da sva tekmovalna. V bistvu spodbujava eden drugega in sodelujeva, res pa je, da se lahko to navzven opaža drugače. Ampak s tem se ne bi ukvarjal, najpomembnejši je rezultat.
Aleš: Sam tega ne bi opisal kot tekmovalnost, ampak kot sodelovanje. Spoznavava kvalitete eden drugega, v kolikor pa kateri od naju v določenem trenutku ne naredi tega, česar je sposoben, potem se mu reče. Temu bi sam rekel sodelovanje, kot pa tekmovanje in premogovanje. Če sodeluješ, si močnejši, sva soigralca in se boriva za enake cilje in isto ekipo.

Aleš v pomlajeni zasedbi Triglava ste med najizkušenejšimi člani zasedbe. Kako vidite svojo vlogo v tako mladem moštvu?
Aleš: Res je, da sem med starejšimi. Svojo vlogo v moštvu vidim kot nekoga, ki je v nogometu že nekaj dal skozi in da imam znanje, ki ga lahko predam mlajšim soigralcem. To pa jim najraje pokažem z igro, nasveti, potezami in gibanjem. Najboljši vzgled za to pa si, ko vse to pokažeš na terenu. Govorjenje, naredi to, naredi drugo, ni uspešno, pomembno je, da mlajši to vidijo. Recimo Ronaldo in Messi ne govorijo, da so najboljši, ampak to v vsaki tekmi potrjujejo na igrišču. Takšna je tudi moja želja, naloga in cilj, ter s tem ekipo pripeljati tudi do napredka.

Že v uvodnih krogih sta prevzela veliko breme. Matej Vi ste s devetimi zadetki prvi strelec lige. Kakšni so občutki? Aleš kako Vi, kot starejši brat spremljate bratove zadetke?
Matej: Občutki so seveda fenomenalni. Naš cilj je dobiti vsako tekmo, če pa k temu sam pripomorem še z zadetki, pa sem še toliko bolj vesel. Vendar moram ob temu poudariti, da vidim še veliko priložnosti, ki bi jih lahko bolje izkoristil in imel na svojem računu še več zadetkov.
Aleš: Matej je moj brat, moj soigralec, član naše ekipe, ki s svojimi zadetki pripomore k uresničevanju klubskih ciljev. Vsakega zadetka se zelo veselim, hkrati pa me s tem tudi motivira, da bi tudi sam na vsaki tekmi dosegel čim več zadetkov in ga ujel.

V 2. SNL je Triglav v povsem drugačni vlogi, kot med prvoligaši. Je iz tega stališča tekmovanje za ekipo morda celo zahtevnejše?
Aleš: Razlika med prvo in drugo ligo je zelo opazna, predvsem v tempu in kvaliteti igre. Tempo igre je na prvoligaških zelenicah hitrejši, prvoligaši so izkoristili in kaznovali vsako našo napako. V drugi ligi se resda igra bolj počasi in na drugačen način, vendar nobenega moštva ne podcenjujemo. Vselej se tekma začne z enajstimi proti enajstim, vsakršno podcenjevanje pa se lahko maščuje. V vsako tekmo je potrebno iti maksimalno, biti osredotočen ter se zavedati in držati svojih nalog in ciljev. To velja za vse, ne glede na to, če igraš v prvi, drugi, tretji ali četrti ligi… Če nisi z mislimi povsem pri nalogi, se ti lahko maščuje in potem so lahko posledice negativne.

Matej za drugoligaši je že prva tretjina prvenstva, z vsemi nasprotniki v ligi ste se že srečali. Kaže trenutna lestvica realno stanje, se bo vodilna četverica do konca sezone borilo za prvo in drugo mesto ali gre pričakovati še kakšno presenečenje?
Matej: Trenutno situacija je takšna kot je. Menim, da imamo kvaliteto priti še kakšno mesto višje, naš cilj pa je seveda prvo mesto. Glede na to, kar sem videl na igrišču, so opazne razlike v kvaliteti in kondiciji, zato se bo že v drugi tretjini lahko marsikaj spremenilo na igrišču in lestvici.

In pa še za konec, glede na to, da sta ofenzivno usmerjena nogometaša, dosegla sta že kar precej zadetkov. Katerega se najraje spominjata?
Matej: Najbolj se mi je v spomin usedel zadetek s tekme z Mariborom, ko sem dosegel, lahko bi rekel, kar lep evrogol iz kakšnih 25 metrov, ko sem s pomočjo prečnika premagal Jasmina Handanovića.
Aleš: Sam se najraje spominjam zadetka, ko sem igral na Hrvaškem in sem po strelu s prostega strela, ki sem ga izvedel s 40 metrovm zadel pod stičiščem vratnice in prečnika.